Dino Rađa: S Slovenci ne bo nikomur lahko

Tekma med Hrvaško in Slovenijo na EuroBasketu je v zagrebško Areno privabila številne nekdanje košarkarje. V prvih vrstah so med drugim sedeli Gordan Giriček, Stojko Vranković, Ivan Sunara, Emilio Kovačić, Damir Mulaomerović, Josip Sesar … Izstopal pa je Dino Rađa. A ne le zaradi 210 centimetrov, temveč predvsem zaradi bleščeče igralske kartoteke. Center iz Splita je bil z domačo Jugoplastiko dvakrat evropski klubski prvak, z reprezentanco Jugoslavije dvakratni evropski prvak, po razpadu nekdanje skupne države pa je s Hrvaško osvojil srebri na olimpijskih igrah in svetovnem prvenstvu ter dva brona na EuroBasketu. Pečat je pustil tudi v ligi NBA, kjer se je dokazal v dresu Bostona.

Kakšen vtis je na vas pustil hrvaško-slovenski košarkarski spektakel v nabito polni Areni, ki ga je z rezultatom 80:73 dobila domača vrsta? Dober. Vesel sem zmage domače reprezentance. Ta je imela sprva nekaj težav. Verjetno tudi zaradi živčnosti ob začetku deloma domačega evropskega prvenstva. Prav zaradi tega sem razumel nekaj izgubljenih žog. Za nameček je bila tekmec Slovenija, ki je izjemno čvrsta in borbena. S Slovenci ne bo nikomur lahko. Ko pa si je domača ekipa priigrala nekoliko bolj otipljivo prednost, je to znala obdržati. Barko so fantje na koncu mirno pripeljali v pristanišče. Na selektorskih stolčkih pa vaša stara znanca – Velimir Perasović in Jure Zdovc. Ali z drugim ostajate v stiku? Seveda. Jure je izjemen človek. Bil je vrhunski košarkar in, kar še posebej cenim, dober prijatelj. Obožujem ga. V veliko čast si lahko štejem, da sva bila soigralca, sprva v reprezentanci, nato pa kot veterana tudi v dresu Splita.

Kakšen pa je kot trener? Bil je odličen košarkar, zdaj je vrhunski strokovnjak. Menim, da bomo o njem kot trenerju še veliko slišali. Zakaj? Na prav poseben način dojema košarko. Razume jo. Obenem zna to prenesti na svoje igralce. Prepričan sem o tem, da se bodo zanj kmalu odprla tudi vrata kakšnega evropskega klubskega velikana.

Kako visoko pa lahko popelje Slovenijo na tem EuroBasketu? Ni skrivnost, da Slovenija na Hrvaško ni pripotovala v popolni postavi. Kar nekaj pomembnih igralcev je ostalo doma. To se nedvomno pozna. A po drugi strani je ekipa zelo neugodna. Igra zelo čvrsto in borbeno. Kdor bo Slovence podcenjeval, bo to drago plačal.

Kaj pa Hrvaška? Košarkarski navijači že 20 let čakajo na kolajno. Je letos napočil "tisti" trenutek? Kaže dobro. A po pripravljalnih tekmah in prvi zmagi še ne moremo govoriti o kolajnah. Za nameček je dejstvo, da so se košarkarji na tekmi s Slovenijo pogosto naslanjali na individualno kakovost. Za resnejši rezultat pa bodo morali strniti svoje vrste in se pokazati v ekipni luči. V košarki zmaguje kolektiv.

Ko govorimo o posameznikih … Kdo vas v tej generaciji najbolj navdušuje? Vsak košarkar ima svojo kakovost. Veseli me, da je v tej ekipi kar nekaj mladih. Izstopata Dario Šarić in Mario Hezonja. To sta vsekakor nosilca novega rodu, imeni prihodnosti hrvaške in svetovne košarke. A ponavljam, pokale in odličja osvaja celotna ekipa.

Zanimivo, na tribunah smo lahko opazili navijače z dresi Dražena Petrovića, Dina Rađe ali Tonija Kukoča. Novih Tomićev, Šarićev ali Ukićev pa ni bilo videti … Imena, o katerih govorite, so pustila velik pečat. Ljudje se nas spominjajo po odličjih na velikih tekmovanjih in velikih klubskih karierah. Zato je to razumljivo. Morda pa se bodo z uspehom na tem prvenstvu začeli ljudje oblačiti v drese novih junakov.