Sreda, 8. 11. 2017, 10.35
7 let
Besni Okorn o raku Olimpije in okovih sanacije
Torkovemu porazu Petrola Olimpije proti beneškemu Reyerju v petem krogu lige prvakov je v Stožicah (66:76) sledila "peta četrtina": čustveni izliv trenerja Gašperja Okorna, ki več kot očitno ni zgolj posledica uspeha italijanskega prvaka.
Gašper Okorn ne skriva jeze po porazih in odločnosti pred novimi izzivi.
"Da, besen sem! Prepričan sem, da je bil italijanski prvak premagljiv. Venezia bi lahko padla, a treba bo razmišljati o tem, kaj lahko prinese rezultat. Nimamo pa kakovosti, da bi posameznik na tej ravni reševal tekme. Če tega fantje ne bodo razumeli, bomo imeli težave. Morda bo kdo zadovoljen, ko bo pogledal statistiko, a verjemite mi, da so minili časi, ko zgolj statistika 'prodaja' igralce," je še z vročo glavo, pogledom, ki ga ob zanj značilnem energičnem vodenju tekem spremlja ob parketu, občasno povzdignjenim glasom in stisnjeno pestjo, s katero je trikrat čvrsto udaril po mizi, na novinarski konferenci tekmo Petrol Olimpija : Reyer Venezia (66:76) komentiral trener Gašper Okorn. V šestnajsti tekmi dober mesec trajajoče sezone se je le stežka sprijaznil z desetim porazom.
Ali vedo, kaj prinaša rezultat?
Kot primer dobre prakse je ponudil prvi polčas z agilno in agresivno napadalno igro ter angažiranostjo v obrambi. Bolj kot koše posameznikov je osvetlil ekipno igro. A na koncu je bila to zgolj slaba tolažba, saj je drugi polčas postregel z zasukom. Deja vu. "Gostje so na hitro izenačili, povedli za dve točki, pri nas pa je zavladala panika. Vseeno je, koliko minut odmora vzamemo. Kot bi želeli na hitro rešiti položaj. Večinoma z igro ena proti ena. Z iskanjem žoge se izgubljata koncentracija v obrambi in nadzor v napadu. Manj je asistenc, več je izgubljenih žog. Poleg tega tudi ni natančnost s črte prostih metov. Za nameček se žoge po polaganjih izvijejo iz obroča. Žal, tukaj ne morem prav veliko pomagati. Če želiš zmago, moraš zadeti," je dejal trener Olimpije, ki je lahko znova uvidel, da pravih menjav za osrednje nosilce nima, prepotrebne minute za počitek pa kot po pravilu sprožijo niz napak in hud padec igralnega ritma.
O raku Olimpije
"To je rak te Olimpije. Samo v nekaj trenutkih ne gre, pa se že začne razkroj. Tako kot rak. In kdo lahko tega raka zaustavi. Le oni (igralci)! Jaz se lahko postavim na glavo, oni pa morajo začeti razumeti, kaj prinaša rezultat. Kako so prišli do zmag pri Estudiantesu ali Megi? Navsezadnje, kaj so delali, da so bili dobri proti Reyerju v prvem polčasu ali zadnjih petnajst minut na gostovanju pri Banvitu? Delali so drug za drugega in jedli blato s tal. To je ednini način za delovanje te Olimpije. Če tega ne želijo razumeti, nas bo rak pojedel," svari strateg slovenskih prvakov, ki zdaj svojo ekipo že pripravlja na tekmi s Šenčurjem in MZT Skopjem. Vseeno pa je tekmo z Italijani v ligi prvakov postavil tudi v širši kontekst.
Fotografija kapetana Gregorja Hrovata, ki simbolizira Olimpijo v drugem polčasu torkove tekme.
Realnost nove Olimpije
"Treba se je vprašati, ali imamo kakovost, da se kosamo s takšnimi ekipami. To so moštva, ki imajo to kakovost, da čakajo na svojo priložnost in jo naposled vzamejo. Ne, ne bomo jokali. Stojim za temi fanti. Vem, zakaj so v Olimpiji. Oni se morajo boriti," razmišlja Okorn in dodaja: "Mislite, da si v Ljubljani ne želim Žige Dimca? Mar menite, da ga v naši ekipi ne bi rad videl moj direktor? Da, oba si ga želiva, a v malhi imamo denarja, kolikor ga pač imamo. To je to! Če želimo čez eno leto gledati zdravo Olimpijo, ki bo imela za ekipo na voljo več denarja in bo lahko izbirala na trgu, potem bo treba potrpeti. Za dva tisočaka se pač ne da pripeljati čudeža. Lahko pripelješ tisto, kar imamo. To so dejstva. Moramo skozi to fazo. No, ob tem pa je treba delati za rezultat. Vsaj delni rezultat. To niso alibiji. No, deset ali petnajst let se je zgodba peljala na drugačen način. Tudi danes bi šli lahko na trg in kupili tri ali štiri igralce, da bi se nato lahko žogali s tekmeci. A želimo drugačno pot."
Zakaj čustveni izliv?
Okornova jeza zaradi poraza je bila razumljiva in pojasnljiva, saj je čutil, da je bil Reyer zrel za poraz. Nekoliko bolj presenetljiva pa sta bila njegov čustveni monolog in poziv k potrpežljivosti. Kot trener namreč v tej sezoni ni bil deležen pretiranih novinarskih kritik ali ostrih opazk košarkarske stroke. Ljubljansko občinstvo se v svoji znani maniri odziva predvsem z apatijo, medtem ko žvižgov, namenjenih igralcem, ali pozivov k spremembam v uvodnem mesecu ni bilo. Zato pa po košarkarskih kuloarjih že lep čas krožijo govorice o domnevno neenotni notranji klubski podpori. Navsezadnje se je pred časom zareklo tudi direktorju Romanu Liscu, ki se je v pogovoru za Planet TV obregnil ob preveliko število tekmovanj. Dejal je, da "se do novega leta s trenerjem ne bo pogovarjal, saj je bila želja predsednika, da ima zaupanje. Trener je s prejšnjim vodstvom sestavil ekipo. Ta je, kakršna je."
1