Sreda, 15. 6. 2022, 20.00
1 mesec
Aleksandrinke na kolesih
V Novi Gorici pozornost plenile zanimive gospe iz 19. stoletja
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,55
Na startu prve etape letošnje kolesarske dirke Po Sloveniji so na Bevkovem trgu v Novi Gorici veliko zanimanja požele gospe, oblečene v opravo iz 19. stoletja. Medtem ko so se nastavljale fotografskim objektivom, smo jih vprašali, kdo so in zakaj so se odele v za današnje čase zelo nenavadna oblačila.
"Me smo iz društva aleksandrink," nam je ponosno dejala Andrejka Humar, predsednica društva žena Prvačine in nadaljevala: "Sodelujemo z društvom za ohranjanje dediščine aleksandrink, ohranjamo dediščino oblačenja, način govorjenja, stvari, ki so se jih aleksandrinke naučile, ko so služile v Egiptu. Tale naša kolesarska predstava pa je naključna zaradi tega dogodka. Že lani smo sodelovale v sklopu dirke Po Sloveniji in so nas povabili še letos."
A aleksandrinke in kolesa imajo tudi globljo vez, nam je še povedala gospa Humar: "Je pa tako, da je bilo včasih kolo redkost, resnično dragoceno in marsikatera aleksandrinka, ki je prišla domov, si je kupila kolo. Predvsem zato, da je lahko hodila v Gorico po opravkih in tako naprej. Tudi iz Egipta so namensko pošiljale denar domov, da so si domači lahko kupili kolo in si z njim nekoliko olajšali življenje."
Kdo so bile aleksandrinke?
V drugi polovici 19. stoletja so se iz Goriške množično začele izseljevati ženske, ki so se nato zaposlovale v Egiptu. Tam se je ob gradnji Sueškega prekopa in po njegovem odprtju leta 1869 povečalo število evropskih podjetnikov, naseljenih predvsem v Aleksandriji in Kairu. Kmečka in meščanska dekleta so se pri bogatih evropskih družinah zaposlovale kot kuharice, sobarice, varuške, dojilje, guvernante, šivilje ...
Samske ženske so ta dela opravljale kot življenjski poklic. V domače kraje so se praviloma vračale le na obisk, za stalno pa so se vrnile šele ob upokojitvi. V mnogo težjem položaju kot neporočene ženske so bile poročene žene in matere, ki so pogosto zapustile nekajmesečnega dojenčka in odšle v dobro plačano službo dojilje v Egipt. Množičnost pojava dokazuje tudi poseben izraz "aleksandrinke", ki se je za te ženske udomačil na Goriškem. Poimenovali so jih po Aleksandriji, mestu, kjer je največ slovenskih žensk in deklet dobilo delo, piše na spletni strani društva aleksandrink.
