Sreda, 3. 6. 2026, 15.30
1 teden, 3 dni
Intervju z Urško Žigart
Urška Žigart: Bolj uživam v dirkanju in manj se obremenjujem s tem, kaj si mislijo ali počnejo drugi
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,45
Od naše poročevalke z Dirke po Italiji za ženske
Urška Žigart nastopa že na svojem sedmem Giru.
Urška Žigart (AG Insurance - Soudal Team), trenutno najboljša slovenska kolesarka, v teh dneh nastopa že na svojem sedmem Giru d’Italia Women, dirki, ki ima v ženskem kolesarstvu posebno mesto. V intervjuju za Sportal je spregovorila o napredku, ki ga najbolj čuti v glavi, samozavesti, ki ne izvira iz javnih ocen, ampak iz bližnjega okolja, zahtevnih etapah in mitskem klancu Colle delle Finestre, ki bo na letošnjem Giru prvič del ženskega kolesarstva. Vprašali smo jo tudi, ali načrtuje nastop na državnem prvenstvu in kaj meni o trasi evropskega prvenstva, ki bo oktobra prvič v zgodovini na slovenskih tleh.
INTERVJU: Urška Žigart
Urška, na Giru nastopate že sedmič, vozili ste tudi na preostalih dveh ženskih Grand Tourih, Touru in Vuelti. Kje se počutite najbolj domače, kje so vam trase najbolj blizu?
Zagotovo na Giru. V ženskem kolesarstvu je to tritedenska dirka z najdaljšo zgodovino. Dolgo je bila tista glavna dirka, na katero so se pripravljale vse kolesarke, zato ima zagotovo posebno mesto. Tudi Tour je bil nekaj posebnega, že zato, ker sem bila tam prvič.
Leta 2015 se je ženski Giro začel v Ljubljani. Ste bili takrat ob trasi?
Ne, takrat še sploh nisem kolesarila. Če sem iskrena, sploh nisem vedela za to.
"Na splošno bolj uživam v dirkanju. Bolj sem osredotočena nase in manj se obremenjujem s tem, kaj si mislijo ali počnejo drugi. Uživam v tem, kar počnem. Imam odlično podporo ekipe in to se pozna."
V kakšni psihofizični kondiciji ste pripotovali v Italijo, glede na to, da je zaradi spremembe termina Giro na sporedu že tri tedne po koncu Vuelte, kjer ste prav tako nastopili? Kako gledate na premik dirke iz tradicionalnega julijskega termina?
Glede na to, kako vroče je bilo julija vedno na Giru, sprememba mogoče sploh ni slaba. Je pa res, da so bile priprave zaradi tega nekoliko prilagojene. Prvotno je bila zame letos največji cilj Vuelta, saj smo v ekipi načrtovali, da bosta na Giru v ospredju predvsem Sarah Gigante (lani tretja na Giru, op. a.), in Lore (De Schepper). Ampak ker Sarah na žalost še vedno okreva, smo na Giro prišli z nekoliko spremenjenimi načrti in so se vloge med nami oziroma med nama z Lore nekoliko porazdelile.
Vmes sem bila tudi na kratkih višinskih pripravah (v Sierri Nevadi, op. a.), predvsem zato, ker so nekatere etape na višini. Ne toliko zaradi dviga forme, ampak bolj zato, da se pripravim na to, da lahko tudi na višini vozim na vso moč.
Ali se na višini držite koncepta "live high, train low", ki naj bi bil boljši z vidika regeneracije?
To je zelo odvisno od posameznika in trenerjev. Na začetku je pomembno predvsem, da si čim več časa na višini, da se telo čim hitreje prilagodi. Potem pa se odločamo za različne napore na različnih višinah.
Kje se vam zdi, da ste letos najbolj napredovali?
Na splošno bolj uživam v dirkanju. Bolj sem osredotočena nase in manj se obremenjujem s tem, kaj si mislijo ali počnejo drugi. Uživam v tem, kar počnem. Imam odlično podporo ekipe in to se pozna.
Zdi se mi, da se je napredek začel poznati tudi na spustih, ampak o tem nočem preveč govoriti vnaprej, da se mi ne bi kaj obrnilo. Celotna slika se počasi sestavlja. Zdi se mi, da že nekaj let, ampak res počasi.
Avtogram za navijače
Kaj vam je najbolj utrdilo samozavest? Je bil kakšen poseben trenutek, ko ste si rekli: zdaj sem tam, kjer si želim biti?
Mislim, da to nikoli ni en sam trenutek. Tudi po Angliruju, če pogledam številke in svoj nastop, ni bilo nič zelo drugače od tega, kar običajno zmorem. Ker pa je bil to bolj odmeven in kulten klanec, so me mogoče začeli v širši sliki postavljati nekoliko drugače.
Mislim pa, da moja samozavest bolj izhaja iz potrditve ljudi, ki so mi blizu in so okoli mene, ne toliko iz odziva širše javnosti. To pač pride zraven.
Omenili ste ljudi, ki so vam blizu. Na Giru vas običajno spremlja oče. Tudi letos?
Da, prišel je po drugi etapi in upam, da bo z nami vse do Sestriera.
Prej ste omenili Angliru, ki je na Vuelti požel ogromno pozornosti. Podobno bo v soboto na etapi čez Colle delle Finestre, še en kultni klanec, ki do zdaj še ni bil del ženskih kolesarskih dirk. Ste ga že kdaj prevozili, kako ste se pripravili nanj?
Že nekajkrat sem bila v Sestrieru na pripravah, nikoli pa še nisem bila na vrhu tega klanca. Vedno je bilo zaprto zaradi snega ali del, tako da ga v celoti še nisem odpeljala.
A še pred tem nas čaka težka etapa, spet bo dolg dan. Mogoče je Finestre bolj v ospredju zato, ker se o tisti etapi veliko govori, ampak tudi današnja etapa je zelo zahtevna. Ima skoraj 3.400 višinskih metrov in pomembno bo biti zbran ves dan.
Etape na Giru se končujejo precej pozno. Kako to vpliva na regeneracijo?
Zelo. Včasih se v hotel vrnemo šele ob desetih zvečer. Takrat ni veliko časa za masažo, sprostitev ali za to, da si malo sam s svojimi mislimi. In to se nabira.
Tudi če so bile prve etape mogoče nekoliko počasnejše in so se šele v finišu bolj odprle, so bili dnevi vseeno zelo dolgi. Tudi naslednje etape bodo dolge, zato mislim, da se bo do konca tedna vse to še kako poznalo.
Zazriva se še nekoliko v prihodnost. Konec junija bo na sporedu državno prvenstvo. Tam vas običajno redno videvamo. Imate tudi letos v programu boj za majico državne prvakinje?
Moram priznati, da še ne vem. Vmes je pod vprašajem tudi Dirka po Švici (od 17. do 21. junija, v istem terminu kot dirka Po Sloveniji, op. a.), vse pa bo odvisno od tega, kako bom končala Giro. Med Girom in Švico je samo deset dni, zato bom, tudi če pridem, prišla bolj kot ne na svežino. Bomo videli.
Čakajo me še višinske priprave, morda tudi Tour de France Femmes, a tudi to je še nekoliko pod vprašajem.
Slovenija bo oktobra gostila evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu, ki bo zagotovo v vašem programu. Kako bi komentirali traso? Spomnim se, da ste lani ob robu Pogi kriterija v Komendi omenili, da ste bili dopoldne na Možjanci, ki bo ključni del zaključnih krogov evropskega prvenstva, kar pomeni, da klanec poznate.
Trase ne poznam tako dobro, saj so del, ki ga omenjate, na novo asfaltirali. Res pa je, da sem bila lani dvakrat na Možjanci in da noben dan noge niso bile najboljše. Upam, da se bom na evropskem prvenstvu, na katerem bomo klanec odpeljale dvakrat, počutila bolje. Sicer pa sem slišala, da je spust kar hiter in nevaren, zato upam, da so organizatorji vse zelo dobro premislili in da ne bo kakšnih zapletov ravno pri nas.
Preberite še:
