Tadej Pogačar
Četrtek, 12. 12. 2024, 9.00
2 uri, 14 minut
Intervju z Marjeto in Mirkom Pogačarjem
Starša Tadeja Pogačarja: Nihče od nas ni imel pojma o kolesarstvu, za Tadeja je bila to prednost
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,33
Starša Tadeja Pogačarja sta se tako kot njun sin z leti navadila na stres, ki ga prinašata vrhunski šport in medijsko pojavljanje, ki je sestavni del tega sveta.
"Spomnim se, da sem imela na začetku tako tremo, da sem mislila, da mi bo srce ušlo iz prsnega koša. Potem pa se privadiš in je vedno lažje," je v zvezi z javnimi nastopi, ki so v zadnjih letih zaradi meteorsko uspešne športne kariere Tadeja Pogačarja, povedala njegova mama Marjeta Pogačar. V pogovoru za Sportal sta z možem Mirkom spregovorila o Tadejevi vlogi mediatorja v družini, spoprijemanju s pritiski in stresom, razkrila pa sta tudi, zakaj bodo letošnji božično-novoletni prazniki za družino Pogačar še bolj posebni. "V našo družino se bo rodil prvi vnuk," je povedala Marjeta Pogačar.
Že vse od leta 2018 vas na prireditvi Športnik leta srečujemo v vlogi prejemnikov ene od nagrad za vašega sina. Najprej je bil to kipec za obetavno športno osebnost, potem pa je bil z izjemo koronskega leta 2020, ko je bil razglašen samo zmagovalec, Tadej vedno prejemnik ene od nagrad za najboljšega športnika Slovenije. Letos mu je ekipa RTV Slovenije nagrado izročila v Španiji, kjer je na pripravah, vidva pa sta za spremembo lahko brezskrbno uživala na prireditvi. Kako sta se navadila vseh javnih in medijskih obveznosti, ki sodijo v delokrog staršev tako uspešnega športnika?
Mirko Pogačar: Na začetku je težko, potem pa se človek počasi privadi.
Marjeta Pogačar: Res je, spomnim se, da sem imela na začetku tako tremo, da sem mislila, da mi bo srce ušlo iz prsnega koša. Potem pa se res privadiš in je vedno lažje.
Starša Tadeja Pogačarja na prireditvi Športnik leta 2018, kjer sta v imenu sina prevzela nagrado za mlado športno osebnost. Pogačar je tisto leto zmagal v generalni razvrstitvi na Dirki miru in najprestižnejši etapni dirki za mlade kolesarje Tour de l'Avenir in bil četrti na dirki Po Sloveniji.
Saša Dončić, oče Luke Dončića, je na vprašanje voditeljice prireditve Športnik leta, kako se je Luka navadil na stres in pritiske, ki jih vsakodnevno doživlja v svetu profesionalne košarke, v šali odgovoril, da to izvira iz tega, ker je pritisk doživljal že ob odraščanju z njim. V kakšnem okolju je odraščal Tadej in kako ste vi videli njegovo vlogo v družini? Kako je kot otrok doživljal stres in pritisk?
Marjeta Pogačar: Tadej je bil od nekdaj živahen, igriv, iskriv in nagajiv otrok. Ves čas je želel imeti zabavo okrog sebe in če je čutil, da je karkoli narobe v družini, da so neke napetosti, da ni vse gladko, je naredil vse, da bi nas razvedril, da bi nas povezal med sabo, da bi bili spet zadovoljna družina. Od nekdaj je potreboval nasmejano in sproščeno okolje.
Mirko Pogačar: Tadej je bil ves čas kot en mediator.
Marjeta Pogačar: Doma smo rekli, da je hišni klovn, a morda je beseda mediator primernejša.
Pogačarjeva na Športniku leta 2023
Omenili ste, da ste se z leti navadili nastopanja, kako pa ste se navadili na stres, ki ga prinašajo kolesarske dirke? Sploh lahko sproščeno spremljata dogajanje? Je rezultat sploh pomemben ali je pomembno samo to, da sin živ in zdrav pripelje v cilj?
Mirko P.: Seveda najprej gledaš, da je vse v redu z njim, da je prišel do cilja, če pa je zadovoljen, še toliko bolje. To je za starše še večja nagrada. Nikoli pa nismo dajali nobenega pritiska na rezultat.
Marjeta P.: Na začetku sva bila tako nevedna glede kolesarstva, da sploh nisva vedela, kaj to prinaša za seboj, niti da gre lahko za zelo nevaren šport. Zavedala sva sicer se, da je na cesti na treningu lahko nevarno, medtem ko se mi dirke niso zdele tako nevarne, saj potekajo na zaprtih cestah … Poleg tega v mlajših kategorijah ni bilo toliko padcev, tudi hitrosti niso bile tako velike, kot so zdaj med člani. Tudi midva sva se počasi vzgajala in navajala na nevarnosti v kolesarstvu.
Na državnem prvenstvu v kronometru na Pokljuki leta 2023
Zanimivo je, da najboljši kolesar na svetu izvira iz družine, kjer ni veliko kolesarske tradicije.
Mirko P.: Meni se zdi, da je bilo ravno to, da nihče od nas ni imel pojma o kolesarstvu, za Tadeja prednost.
Marjeta P.: Da in tudi Tadej je enkrat izjavil, da je največ, kar sva lahko naredila zanj v športnem pogledu, to, da nisva imela pojma o kolesarstvu. Kar je res. Otrokom sva pustila, da so svoje športe spoznavali sami in s pomočjo trenerjev. Še vedno misliva, da se starši ne bi smeli vmešavati v trenerski proces, niti v šolo, in da bi morali bolj zaupati učiteljem in trenerjem. Mi smo popolnoma zaupali.
Za Tadejem je sanjska sezona, o tem smo slišali in prebrali res ogromno. Pa to kakorkoli vpliva na vaša življenja, bo beseda ob božiču zato bolj tekla o kolesarstvu kot bi sicer?
Marjeta P.: Pri nas bosta božič ali novo leto letos še bolj posebna kot sicer. V našo družino se bo rodil prvi vnuk, hčerka Barbara (v družini Pogačar so štirje otroci, Tadej je tretji po vrsti, op. a.) pričakuje otroka in mislim, da bo za našo družino v tem delu leta to letošnji največji dogodek.
Tudi sicer se, ko smo skupaj, nikoli ne pogovarjamo o kolesarstvu. Skoraj nikoli. Ko smo skupaj, se posvetimo drugim temam, zelo veliko se smejimo, zbadamo, smo povsem normalna družina.
Leta 2021 sta Marjeta in Mirko Pogačar v imenu sina prevzela nagrado za najboljšega športnika Slovenije.
Kako se vama je spremenilo življenje s Tadejevimi uspehi? Večino julija ga spremljata na francoskih cestah na Touru, zraven pa so verjetno še številne druge obveznosti.
Marjeta P.: Zdi se mi, da jih je vsako leto več. Letos sem nehala delati v šoli (profesorica francoskega jezika, op. a.), ker službe enostavno ni bilo več mogoče združevati z vsemi drugimi obveznostmi. Tudi psihično je bilo težko loviti ravnovesje med obema svetovoma. Med tistim na dirkah, kjer se ti včasih zdi, da te ljudje kar malo preveč povzdigujejo, da so srečni, da se lahko fotografirajo vsaj z nama, če se že ne morejo s Tadejem, in včasih krutim vsakdanjim svetom. Vse težje mi je bilo vse to usklajevati.
Kako sta vpeta v dejavnosti Tadeja Pogačarja, v njegovo fundacijo, spletno trgovino …
Marjeta P.: Da, vse to, kar ste našteli, počneva, občasno so tudi intervjuji, ki jih je bilo zdaj novembra in decembra kar veliko …
Mirko P.: … pa snemanje dokumentarnih filmov.
Marjeta P.: Snemali smo dokumentarni film za Global Cycling Network (GCN), ki pa verjetno ne bo ugledal luči sveta, saj so kanal zaprli, pa še nekaj stvari se je zgodilo ...
Kako prepoznaven postaja Klanec pri Komendi, rojstni kraj Tadeja Pogačarja. Ga obiskujejo tujci, poiščejo vašo družinsko hišo, pozvonijo?
Marjeta P.: Da, pridejo pred vrata in pozvonijo. Vprašajo, ali je to hiša Tadeja Pogačarja, se fotografirajo.
Od kod vse prihajajo?
Mirko P.: Iz Italije, Španije, Belgije, Francije, Nizozemske, Danske, Brazilije, od vsepovsod.
Marjeta P.: Nekateri se fotografirajo pred našo hišo, nekateri se želijo fotografirati z nama, nekateri fotografirajo samo hišo. Različno.
Tuji navijači Tadeja Pogačarja pogosto obiščejo tudi Klanec pri Komendi, domači kraj prvega kolesarja sveta, se fotografirajo pred njegovo domačo hišo ali z njegovimi starši.
Pred prihodom spleta so znane osebnosti na dom dobivale pisma, prošnje za avtogram in podobno. Se kaj takega dogaja tudi na Klancu? Ali dobivate pisma, naslovljena na Tadeja Pogačarja in Klanec?
Mirko P.: Da, nekaj pisem pride na naslov, kjer imamo spletno trgovino, nekaj na sedež Kolesarske zveze Slovenije, nekaj jih pošljejo na klub (KD Rog, op. a.), nekaj pa na naš domači naslov. Običajno si želijo fotografije z avtogramom.
Marjeta P.: Nekateri v pismo priložijo vodoodporen flomaster in točno napišejo, kam naj se Tadej podpiše.
Mirko P.: Nekateri prosijo, naj ne vračamo flomastra, da ne bi uničil fotografije. Nekateri priložijo celo denar za poštnino in podobno.
Kako dojemate dejstvo, da je vajin sin vsak dan pod drobnogledom javnosti? Da vsaka poteza, vsaka izjava, pričeska takoj postane stvar javne debate? Ste vedeli, da ima to v sebi, da to zmore prenašati in tega ne jemlje kot breme?
Mirko P.: Da, Tadej se tega sproti uči, tako kot se učiva midva.
Marjeta P.: Najbolj me je letos presunilo to, kako so se, ko sta z Remcom (Evenepoelom, op. a.) po eni od etap Toura klepetala, nekateri trudili, da bi z ustnic prebrali, o čem sta govorila. Dejansko se zaveš, da moraš biti ves čas pazljiv, nikoli ne veš, kdaj te bo kdo posnel, res si ves čas pod drobnogledom javnosti.
Veselje ob osvojitvi naslova svetovnega prvaka
Vrhunec leta 2024 za vaju je …
Marjeta P.: Rojstvo vnuka, če ne bo zamujal in z rojstvom ne bo čakal do prihodnjega leta (smeh, op. p.).
Mirko P.: Kar zadeva rezultate pa zagotovo zmaga na svetovnem prvenstvu, ker je to Tadeju res ogromno pomenilo.
Marjeta P.: Da, ker se je videlo, da je res srečen. Ne vem, kako drugi ljudje to vidijo, ampak mama svojega otroka vidi na drugačen način in točno sem videla, kakšen lesk je imel v očeh in kako srečen je.
Preberite še:
