"Primož Roglič je spet vesel, srečen" #video

Sportal Kolesarstvo se ni začelo z Rogličem in Pogačarjem

Prejšnji teden ste sodelovali na okrogli mizi ob 30-letnici kolesarske dirke Po Sloveniji, za katero ste vsi v en glas izpostavljali, da je bila za mnoge odskočna deska za tujino in pomembna za razvoj slovenskega kolesarstva. Kje vidite slovensko kolesarstvo, če ne bi bilo največje slovenske dirke, na katero prihajajo tudi najboljše ekipe World Toura?
Vmesna stopnička v karieri vsakega posameznika je dirka Po Sloveniji. Težko je reči, kje bi bili naši fantje, ki so danes v špici. Zagotovo bi bilo to težje doseči. Vsaj v vmesnem obdobju. Ko si enkrat v špici, je že narejeno. V tistem vmesnem obdobju pa so stopničke. Če bi ta stopnička manjkala, bi potem moral dve preskočiti, tisti iz okolja, v katerem se tekmuje z napol domačo konkurenco. In preskok v povsem tuji svet je kar velik zalogaj. Zlasti iz našega okolja, ki je bilo vedno nekoliko zadaj, kar se organizacije tiče, trenerjev, ki niso imeli v določenem času želja, da bi se izven naših meja dosegalo posebne uspehe.

Čerin spregovoril o Rogličevi spremembi

Za sponzorje je bilo takrat pomembno, kaj se dogaja v Sloveniji in Jugoslaviji. Pri nas ni nobenega zanimalo, ali si na dirki v Italiji zmagal. Nas tekmovalce pa je zanimal preskok v najvišji rang. Na domačih tleh smo se tako s tujci lažje kosali, ker smo poznali ceste. Ko mi jih je enkrat uspelo premagati doma, je bilo v glavi le še razmišljanje, zakaj mi jih ne bi denimo tudi v Italiji, Avstriji, Nemčiji … Dirka Po Sloveniji je dala veliko. Velik uspeh organizatorjev je ta, da jim je od začetka pa do danes uspelo obdržati takšno raven dirk. Rastla je enako kot uspehi slovenskih kolesarjev. Zelo hitro se je dvignilo. Kdo je pred petnajstimi leti razmišljal, da bomo imeli Slovenci zmagovalca Toura, Vuelte. Da bodo fantje zmagovali etape na Giru, potem klasike. Nihče si tega ni znal predstavljati.

Sportal Roglič odbil tudi zadnji napad Evenepoela in osvojil Katalonijo

Svetova sta res dva. Ali se je sploh kdo upal razmišljati, da bi se zgodilo kaj takšnega, kar se zdaj dogaja s slovenskim kolesarstvom?
V mojih časih je bilo še nekoliko težje, ker je bilo kolesarstvo razdeljeno na amatersko in profesionalno. Če si šel v profesionalno, vrnitve ni bilo. Lahko si uspel, ostal, vozil, ali pa nisi uspel in bil "pokončan". Pri 23 letih te odločitve niso bile enostavne. Ali naj tvegam in grem na vse ali nič, je bilo vprašanje. Nato se je začelo spreminjati, in ko se je kategorizacija spremenila in ni bilo več amaterjev, je bilo že nekoliko lažje.

Prav tako se je spremenil svet. Informacij je bilo več. Prišli so mobiteli, računalniki, s tem smo dobili tudi veliko informacij o tem, kako trenirati, se prehranjevati, počivati. Vse se je razvijalo. Na srečo se je razvijala tudi dirka Po Sloveniji in posledično tudi naši tekmovalci. Danes smo država dobrih dveh milijonov ljudi in velesila v kolesarskem športu, za katerega pa mislim, da je eden od svetovnih športov. Zanimiv je z marketinškega vidika. Tukaj malce pogrešam, da nekatera slovenska podjetja tega še niso spoznala, koliko je kolesarstvo prepoznavno in zakaj v tujini vlagajo ogromna sredstva v kolesarski šport, tekmovalce, ekipe, organizatorje. Pri nas še šepamo, ampak se razvija.

Foto: Vid Ponikvar

Omenili ste dvomilijonski narod, ki ima dva vrhunska kolesarja v Tadeju Pogačarju in Primožu Rogliču, ki krojita sam vrh. Pa nista le dva, veliko jih je še v karavani, ki kažejo odlične predstave in prav tako navdušujejo. Koliko zaigra srce ob vseh uspehih, glede na to, da ste orali ledino slovenskega kolesarstva?
Slovenci smo očitno zelo športen narod. To niso le kolesarji, imamo namreč cel kup športnikov, ki so v sami špici v zelo razvitih športih. Imamo športne srce, dušo, trmo … Torej vse, kar je potrebno za vrhunski rezultat. Zase pravim, da imam to srečo, da živim v obdobju, ko sem doživel to, da moje sanje, ki so bile do neke mere pretirane, zdaj uresničujejo fantje. Da so dokazali, da se da uspeti, in so prišli na zavidljivo raven.

Sportal Pogačar naredil selekcijo, v ciljnem šprintu trojice pa priznal premoč

Na tej okrogli mizi ste govorci spregovorili tudi o rivalstvu, ki je bilo takrat prisotno med klubi in je posledično vplivalo na razvoj slovenskega kolesarstva. Zdaj lahko na neki način govorimo tudi o rivalstvu med najboljšimi slovenskimi kolesarji, ki želijo zmagovati. In spet pridemo do tega, da je to rivalstvo lahko dobrodošlo v luči razvoja slovenskega kolesarstva za prihodnje generacije. Kakšno je vaše mnenje?
Zagotovo je to delček te poti. Na začetku je okoljsko rivalstvo zelo pomembno, saj te podžiga, da greš naprej. Ko enkrat prestopiš mednarodni prag, postane to nepomembna stvar. Tam so pomembni rezultati, premagovanje šampionov, in počasi s tem rasteš ter greš naprej.

"Moram priznati, da sta neverjetna," je o Tadeju Pogačarju in Primožu Rogliču dejal Čerin. Foto: A.S.O./Aurélien Vialatte

Kako vidite letošnjo sezono pri slovenskih šampionih Tadeju Pogačarju in Primožu Rogliču? Oba sta na izjemni ravni in veliko sta že osvojila, prav tako pa sta venomer v središču pozornosti.
Moram povedati, da sta neverjetna. Tadej je začel kot prvi in pokazal visoko pripravljenost. Pri Tadeju redkokateri strokovnjak v kolesarstvu ni pričakoval česa takega − da v nekaj dneh zmaguje dirke kot po tekočem traku. Izjemen je. Pri Primožu mi je všeč, da ga končno spet vidimo zadovoljnega, nasmejanega. Da dirka neobremenjeno.

Res je, da ima na koncu glavno besedo v ekipi, a se mi zdi, da je drugačen, kot je bil zadnji dve leti. Upam, da tako ostane in da bomo oba gledali celotno sezono, kako kolesarita na visoki ravni. Imamo pa še preostale odlične kolesarje. Tudi Matej Mohorič in preostali fantje so na zavidljivi ravni. Verjamem, da bomo imeli lepo sezono.

Primož Roglič mu deluje bolj sproščen, kot je bilo to v zadnjih dveh letih. Foto: Guliverimage/Vladimir Fedorenko

Kot ste že sami dejali, je pri Primožu videti, da je nekoliko bolj sproščen. Tudi v preteklost je dajal vtis sproščenosti, vendar je zdaj opaziti, da je dejansko res sproščen.
Ko so se začele težave s padci oziroma s tem, ko ni šlo tako, kot bi moralo iti, se je potem težko vrniti. To se ga je po mojem mnenju zelo dotaknilo. Zdaj je imel relativno dolg premor in se je lepo počasi vračal v ritem. Pred tem je moral relativno v kratkem času priti od ničle do top forme. Zdaj je imel več časa. Zdi se mi, da je tudi psihično zelo stabilen. Ve, na kakšni ravni je. Konec koncev ve, da nima česa izgubiti. Nikomur se mu ni treba dokazovati. Naredil je bistveno več, kot si je kdorkoli zamislil, da bi lahko v kolesarstvu naredil. Počasi se je začel tega zavedati, zato je zanesljivost na zelo visoki ravni.

Ali sta še pogosto v stiku? Morda mu še daste kakšen nasvet?
Tak šampion kakšnih posebnih nasvetov ne potrebuje (smeh, op. a.). Mislim, da je prerastel vse nas. Z veseljem se slišiva, kaj debatirava. Predvsem je zanimivo, da je zdaj spet vesel, srečen in z veseljem dirka.