Junak dirke Po Sloveniji Primož Roglič: Težje sem se umiril po vsem tem, kar se je dogajalo

Pred začetkom dirke Po Sloveniji je Primož Roglič spadal v širši krog favoritov za skupno zmago. Trener Boštjan Mervar je izpostavil, da je napredoval tako v kronometru kakor tudi v vožnji v klanec, pridobil pa je zlasti taktične izkušnje, saj se je v kolesarstvo podal šele leta 2012, ko je končal kariero smučarskega skakalca. V Ljubljani je na kronometru nakazal, da bi lahko bila letošnja dirka pisana na njegovo kožo. In to se je izkazalo za pravilno. Z odlično vožnjo v gorski etapi je naredil ključen posel in za seboj pustil tudi znana imena iz sveta kolesarstva Mikela Nieveja, Diega Ulissija, Janija Brajkoviča …

Ste pred današnjo zadnjo etapo kaj podoživljali izvrstno vožnjo v klanec na Tri kralje, kjer ste oblekli rumeno majico najboljše? Ne, le težje sem zaspal, ker sem bil ves skurjen. Malce težje sem se umiril po vsem tem, kar se je dogajalo okoli mene. Težave sem imel, ker me je v etapi toliko zeblo, potem, ko sem prišel k sebi, pa me je v glavi začelo kuhati.

Bi vseeno še enkrat podoživeli zadnjih 500 metrov kraljevske etape, ko sta vas Nieve in Radoslav Rogina ujela in zapretila? Nisem se s tem obremenjeval. Rekel sem si, da moram poskusiti. Ko sta me ujela, sem se malo umaknil, vendar sem videl, da nista bistveno hitrejša. Šel sem z njima. Vesel sem bil, da je bil Rogina zraven. Ko smo začeli šprintati, sem celo videl, da lahko zmagam. Uspelo mi je.

Ste imeli pred zadnjo etapo kaj drugačne noge, ker ste vedeli, da je vaša naloga pripeljati rumeno majico varno do Novega mesta? Niti ne, sem se znal letos že bolj utruditi. Morda sem čutil odgovornost, da si ne smem privoščiti nobene napake, saj sem lastnik rumene majice. Užival sem v teh trenutkih.

So bili za vas ti štirje dnevi težki, saj ste spadali tudi v širši krog favoritov za skupno zmago? Mediji ste me morda porinili v ta krog. Vedel sem, da sem dobro pripravljen, vendar nisem hotel napovedovati rezultata, ker nisem vedel, kako je konkurenca pripravljena.

Kako je premagati znana kolesarska imena, kot so Mikel Nieve, Diego Ulissi, Jani Brajkovič …? Z imeni se ne obremenjujem. Vsak mora na koncu gristi. Verjamem, da sta mi domač teren in podpora dala veliko dodatne moči. V Italiji verjetno ne bi mogel pokazati česa takega.

Bi lahko primerjali kolesarski uspeh na dirki Po Sloveniji s tistim, ko ste v smučarskih skokih postali mladinski svetovni prvak in podprvak v moštveni tekmi? Ne bi mogel. Vsaka zgodba je poglavje zase. Sem pa zelo vesel, da mi je uspelo nekaj doseči tudi v kolesarstvu. Še naprej bom trdo delal, s tem pa sem dobil dodaten zagon za prihodnost.

Če zavrtite film nazaj za tri leta, ko ste iz skokov presedlali v kolesarstvo, ste si predstavljali, da se bo vse tako razpletlo? Ah, nikakor (smeh, op. p.), nimam besed. Še sam občudujem, kako to vse poteka.

Ste med skakanjem sploh razmišljali, da bi lahko postali dober profesionalni kolesar in zmagali na dirki Po Sloveniji? Kje pa, saj sploh nisem imel kolesa … Prvo kolo sem si kupil leta 2012. Kot skakalec zaradi počasnih mišic nisem smel veliko kolesariti. Tam ni kolesa, zato si tega nisem predstavljal. Gledal sem Tour, Giro in Lancea Armstronga, kako je zmagoval, nisem pa razmišljal o tem, da bi vsak dan tako gonil kolo …

Vam je bil preskok v nov šport težak? Zelo. Zdaj mi je stokrat lažje. Vozim se lahko tako kot preostali, če ne še boljše, vendar mi manjka še ogromno, na določene stvari kot kolesar nisem navajen. Na vsaki dirki se naučim nekaj novega.

Kje pa mislite, da je vaš domet? Ne vem, bomo videli. Vse skupaj mi je velik izziv. Delam trdo in tako bom tudi še naprej, ker le na takšen način lahko pridem daleč. Vem, da zamujam pri določenih stvareh, zato se moram hitro učiti.

Vas zanima kakšna velika ekipa v tujini? Dobri nastopi pripomorejo k temu, da začneš razmišljati tudi o tem. Se pa trenutno s tem ne obremenjujem. Treniral bom in videl, kam me bo poneslo.