Se bo svetovna hokejska elita čez dobrih pet let ustavila v Sloveniji?

Podeljevanje elitne divizije hokejskih svetovnih prvenstev v goste dvema državama je bilo do pred nekaj leti prej izjema kot pravilo, kot kaže, pa se bo trend v prihodnosti vsaj malce spremenil. Leto 1930, ko je svetovno prvenstvo hokejske smetane prvič potekalo ločeno od olimpijskih iger, so si ga delile Francija, Nemčija in Avstrija. Organizacijsko simbiozo smo zadnjič spremljali leta 2012 in 2013 na Švedskem in Finskem (vsaka država je bila enkrat domačin in enkrat soorganizatorica), dve državi pa bosta prvenstvo skupaj gostili tudi leta 2017, ko se bodo boji odvijali v Parizu in Kölnu.

Nezanimivo, da se stvari na osem let ponavljajo

Na Hokejski zvezi Slovenije (HZS) smo se pozanimali, kako na dodeljevanje prvenstev dvema državama gledajo oni.

"Takšna prvenstva so vsekakor dobra. Prvič je to dobra priložnost za manjše države, kot je Slovenija, da bi lahko kdaj organizirale svetovno prvenstvo. Pozitivno pa je tudi za večje države. Finski in Švedski se je skupno prvenstvo zagotovo finančno bolj obrestovalo, kot če bi ga gostila vsaka sama. Hkrati pa bi se s podeljevanjem prvenstva dvema državama vsaj malo izognili ponavljanju gostiteljev. V hokeju, kjer je svetovno prvenstvo vsako leto, je namreč osem, devet velikih držav, ki jim tako prvenstvo pripade skoraj vsakih osem, devet let. In to ni več zanimivo," je soorganizaciji naklonjen predsednik HZS Matjaž Rakovec.

A stvari bi se lahko v bližnji prihodnosti dodobra spremenile. "Glede na to, da bo Mednarodna hokejska zveza (IIHF, op. a.) po zadnjih predvidevanjih zašla v finančno krizo, razmišljajo tudi o tem, da bi spremenili pravila, ki so zelo rigorozna. Pravilo namreč je, da mora biti reprezentanca v petih letih vsaj trikrat članica skupine A, kar recimo konkretno nam in Avstrijcem onemogoča, da bi skupaj organizirali prvenstvo. In ravno na letošnjem kongresu smo govorili, da bi se po letu 2020 stvari nekoliko 'sprostile', tako da bi lahko celo mi s Hrvati, čeprav ti ne bi nastopali na prvenstvu, prvenstvo gostili skupaj. Mislim, da je prav ta finančna kriza povzročila, da se bo tudi na tem segmentu nekaj naredilo," z optimističnim podatkom postreže glavni mož naše krovne hokejske organizacije.

Kakšna je realnost?

Kdaj bi se torej po Rakovčevem mnenju hokejska smetana realno lahko ustavila v Sloveniji? "Mislim, da bi se dejansko lahko pogovarjali za leto 2020, 2021. Glede tega sem zelo velik optimist. Informacije, ki sem jih dobil na kongresu, pravijo, da je popolnoma realna možnost, da takrat pripravimo prvenstvo ali skupaj z Avstrijci ali s Hrvati."

Je bolj verjetna kombinacija s severnimi sosedi, s katerimi skupaj skačemo v elito in iz nje, kot s Hrvati, ki še niso bili v skupini A? "Hrvati bodo kmalu dobili 15 tujcev, njihovih Američanov, in se bodo začeli strmo vzpenjati po tej lestvici. Ob tem bi bila Hrvaška zanimiva tudi zaradi Madžarov, ker bi si tekme vsekakor prišlo ogledat tudi veliko Madžarov. Ideja namreč je, da se področje Avstrija, Madžarska, Slovenija, Hrvaška s prvenstvom pokrije po letu 2020."

Ne več kot dvema

Prvenstvo si bosta, kot rečeno, naslednji delili Francija in Nemčija leta 2017. Bo hokejske simbioze v prihodnje vse več, bi to lahko postala praksa?

"Mislim, da ja. Po letu 2020 bi se lahko gostiteljstva večkrat podelila dvema manjšima državama, ki bi projekt lahko izpeljali skupaj. Kajti že pri Danski (prvenstvo bo gostila leta 2018, op. a.) me je presenetilo, da se je sama podala v kandidaturo in da jo je dobila. Videli smo, da je Latvija izgubil. Če bo želela še gostiti prvenstvo, bo verjetno morala kandidaturo vložiti v sodelovanju še s kakšno državo. Je pa seveda jasno, da se velikani, kot so Rusija, Kanada, ZDA, temu ne bodo uklonili," pravi naš sogovornik in opozarja, da delitev na več kot dve državi ni smiselna, saj tekmovanje razvodeni in izgubi pravi pomen.

Pogled Mednarodne hokejske zveze

Za mnenje o soorganizaciji elitnih prvenstev smo se obrnili tudi na IIHF, kjer se zavedajo, da ena sama država, če ne gre za enega od velikanov, težko sama organizira tako mogočen dogodek. "Vedno dobro preučimo tudi kandidature držav, ki želijo prvenstvo organizirati skupaj. Z zadnjih tovrstnih prvenstev smo dobili mešane rezultate, a če potegnemo črto, lahko rečemo, da so bila ta prvenstva zelo uspešna. Na ta način lahko tudi velika mesta, kot sta Helsinki in Stockholm, privabijo veliko gledalcev, kar je za organizatorje zelo pomembno, saj je denar od prodaje vstopnic njihov glavni vir prihodkov."

Na IIHF v isti sapi opozarjajo, da lahko skupna prvenstva prinesejo tudi negativne plati. Kot največji problem oziroma slabost takšnih prvenstev izpostavljajo morebitne logistične težave, ko se morajo po skupinskem delu reprezentance ene skupine preseliti v državo, kjer potekajo izločilni boji. Skrbi jih tudi to, da bi državi gostiteljici med seboj tekmovali: "S takšnimi prvenstvi ne želimo vzbujati tekmovalnosti med soorganizatorji, pač pa hočemo spodbuditi medsebojno sodelovanje, s katerim bi premostili tudi morebitne kulturne in jezikovne razlike."

In kaj porečejo na to, da bi prvenstvo zaupali hokejskemu eksotu? "Na letošnjem letnem kongresu smo sprejeli odločitev, da se bodo elitna prvenstva še naprej igrala v državah, ki imajo na turnirju svojega predstavnika. S tem želimo turnirju zagotoviti močno navijaško podporo domači in gostujočim reprezentancam. Hokej je namreč po navadi najbolj priljubljen v državah, ki tekmujejo na turnirju," je kratek, jedrnat in zelo zgovoren odgovor IIHF.

V kratkem prvenstev elite v eksotičnih državah tako ne gre pričakovati, bi pa lahko bili v prihodnosti vse pogosteje priča prvenstvom, organiziranim v dveh državah. Morda kmalu tudi s Slovenijo v glavnih vlogah.