"Rdeča je tista, ki vleče te derbije. Pa nekaj majhnega zelene."

Sportal Več kot 23.700 dni rivalstva, a tokrat so združili moči

Nekdanji hokejisti, ki smo jih pred sobotnim imenitnim jubilejem povprašali o spominih na večne hokejske derbije, obžalujejo, da danes ti ne pomenijo več pravega hokejskega praznika, ki je nekoč do roba polnil dvorani Tivoli v Ljubljani in Podmežakla na Jesenicah.

A tudi v soboto ob 17.30 bo to pravi derbi. Železarji in zmaji se bodo udarili v Alpski ligi, v kateri gre letos malce bolje Ljubljančanom, branilcem naslova prvaka, čaka jih nadvse trda bitka, proti večnim rivalom drugače ne gre. Prestiž jubileja pa bo zagotovo še dodatna motivacija za igralce obeh moštev.

"Jeseničanom in Gorenjcem ta derbi pomeni več"

In na kaj najprej ob besedi večni derbi pomisli nekdanji jeseniški napadalec Tomaž Razingar? "Zmaga rdeče barve, seveda," pove po krajšem premisleku. Dobro, kaj pa pot do te zmage? Zagrizen boj in napetost, ki sta čar derbijev? "Derbiji so imeli zmeraj posebno težo v tem našem majhnem prostoru. Vedno so bili nekaj lepega, vedno jih je bilo lepo spremljati," je diplomatski.

Nekoč so bili derbiji posebna vrsta športnega dogodka, dvorani v Ljubljani in na Jesenicah sta bili prava navijaška kotla, vstopnice pa so bile razprodane tedne pred tekmo. Raza je te trenutke doživel, jasno pa je, da mu je bilo kot Jeseničanu seveda ljubše vzdušje v Podmežakli.

"Jeseniških navijačev je bilo vedno več. Če bi združil obe dvorani, bi prevladovala rdeča barva, tudi bolj glasni so bili vedno jeseniški navijači. Jeseničanom in Gorenjcem ta derbi pomeni več, hokej je namreč šport, ki povezuje Gorenjsko. Rdeča je torej tista, ki vleče te derbije. Pa nekaj majhnega zelene," pravi. A brez zelene derbija vendarle ne bi bilo, za dobro tekmo sta namreč potrebna dva, se strinja legendarna jeseniška devetica.

Hala Tivoli bo prizorišče imenitnega hokejskega jubileja. Foto: Vid Ponikvar

Sportal Ivo Jan pred jubilejem: Takšnega pritiska, kot je bil v Sloveniji, nisem doživel nikjer

O derbiju se je govorilo tedne prej in tedne po njem

So pa ti navijači včasih v pretirani vnemi le poskrbeli tudi za kakšen incident, nekoč je na led poletelo marsikaj, kar tja ni spadalo, tudi kakšna nevarna steklenica, da o vžigalnikih in kovancih sploh ne govorimo, sila neprimernih psovk, usmerjenih v igralce, pa niti ne omenjamo. Razingar se manj lepih dogodkov ne spominja, čas poskrbi, da neprijetne stvari zbledijo veliko hitreje kot dobre.

"Derbiji so predvsem napolnili dvorane. Za to treniraš, zato igraš, ostanejo pa predvsem lepi spomini. Najhujše je bilo takrat, ko si derbi izgubil. V majhnem okolju, kot so Jesenice, je bilo to še toliko težje. O derbiju se je govorilo tedne prej in tedne po njem. A kakšnih slabih spominov nimam, vedno je bil užitek igrati," se spominja Gorenjec. Kakšne posebne tekme ali serije, ki bi jo lahko navedel, pa nima. "Vsak derbi je pomemben," pravi, a doda: "Zagotovo pa tisti, po katerih na koncu tudi nekaj osvojiš, ko postaneš državni prvak. Finalni derbiji imajo vendarle večjo težo kot tekme sredi sezone."

Dejanu Kontrecu so v spominu ostali spopadi večnih tekmecev v hladni in negostoljubni jeseniški Podmežakli. Foto: Matic Klanšek Velej/Sportida

"Še preden smo stopili v dvorano, je bilo, kot bi že igrali derbi"

Raza v dolgi in uspešni karieri nikoli ni oblekel dresa večnega tekmeca iz Ljubljane, kot tudi njegov nekdanji reprezentančni kolega Dejan Kontrec na svoji dolgi in bogati športni poti ni jeseniškega. Tudi Ljubljančan Kontrec je odigral številne večne derbije, zanimivo pa je, da so mu v spominu ostala predvsem gostovanja na "sovražnem" jeseniškem terenu.

"Najbolj sem si zapomnil mrzlo jeseniško dvorano. Pa Prelepo Gorenjsko (pesem ansambla bratov Avsenik, op. p.), ta se je tam vrtela, še preden smo vstopili v dvorano, ki je bila seveda polna. V spominu imam tudi tamkajšnjo garderobo, ki je bila taka … Nekako že pripravljena na nas (smeh, op. p.). Še preden smo stopili v dvorano, je bilo, kot bi že igrali derbi," je na nedavni novinarski konferenci povedal sekretar Hokejske zveze Slovenije.

"Pred derbijem in med tekmo kakšnega prijateljstva ni bilo," o vzdušju pred velikimi spopadi Kontrecu prikimava Razingar in nadaljuje: "Po tekmi pa smo si vsi normalno segli v roke. Bila so obdobja, ko so bile boljše Jesenice, obdobja, ko je bila boljša Olimpija, anekdot je seveda veliko, a niso za javnost. Kar si igralci med seboj govorijo, se ne sliši v dvorano, ne pride do novinarjev, je pa zanimivo, saj se za zmago na derbijih poskusi skoraj vse (smeh, op. p.)."

Sportal Generalka pred derbijem: Olimpija v ponovitvi finala do zmage, Jeseničani ujeli točko

Polne dvorane so vedno največja motivacija za igralce

Oba nekdanja hokejista obžalujeta upad priljubljenosti najhitrejše moštvene igre pri nas, a upata in verjameta, da se bodo lepša leta vrnila. "Tako kot ves slovenski šport, je tudi hokej eden od tistih, ki prihajajo v valovih. Verjamem, da se lahko vrnejo časi, ko je bil hokej izjemno priljubljen, ko se je za hokejske tekme iskala tista karta več, bo pa za to potrebnega veliko dela. Zelo veliko dela hokejskih delavcev," razmišlja Razingar, nostalgični hokejski delavec Kontrec pa: "Bili so vzponi in padci, so pa polne dvorane vedno največja motivacija za igralce. Današnji tega občutka žal ne poznajo."

Bo Aleš Mušič veliko klubsko hokejsko evforijo doživel tudi kot igralec? Foto: Matic Klanšek Velej/Sportida

Razingar in Kontrec sta kot igralca ujela čase, ko sta Tivoli in Podmežakla na derbijih pokala po šivih, trenutni kapetan Olimpije Aleš Mušič pa je tiste tekme spremljal s tribun: "Zelo dobro se še spominjam, kako sem kot otrok sedel tamle gori za rolbo in spremljal te derbije," je razlagal na novinarski konferenci v Hali Tivoli. "Hale so bile nabito polne, navijaško vzdušje je bilo drugače, kot je zdaj. Niti malo prostora ni bilo, da bi se usedel, ljudje so sedeli na stopnicah. Če si odšel na stranišče, si lahko kar opustil misel, da bi prišel nazaj."

Sportal Polončič: Prebujamo se z mrtve točke. Nič ne gre čez noč.