Počitek, priprave na poroko in nova pogodba

Šest porazov, zmaga za nekoliko boljši končni vtis, zadnje mesto in selitev v skupino B kratko in jedrnato povzema slovensko dogajanje v zadnjih dveh tednih v Ostravi. "Razočaranje je bilo, vsaj pri meni, prisotno, še preden smo izgubili vse možnosti za obstanek. Lahko bi igrali bolje čez ves turnir. Mislim, da nekaj tekem sploh nismo igrali po najboljših močeh, nismo pokazali tiste prave volje. Res škoda, da se nismo že takrat dovolj zbrali in pokazali boljše igre," je po zadnjem obračunu Slovenije na prvenstvu odkrito govoril Jan Muršak, ki je moral tekmo z Dansko zaradi poškodbe gležnja spremljati s tribune.

Ni bilo vzdušja z olimpijskih iger

V napovedih pred prvenstvom je bil eden od bolj optimističnih in samozavestnih hokejistov naše izbrane vrste. Zdelo se je, da resnično verjame v uspeh, v nov bum po olimpijskih igrah, kot je dejal na enem od prvih treningov na Češkem. A tega ni bilo. Kaj je bil tokrat glavni razlog za to, da se stvari niso poklopile? "Letos je bilo malo drugače kot lani na olimpijskih igrah, ko je bilo vzdušje v slačilnici boljše. Saj ne pravim, da letos ni bilo dobrega vzdušja, ampak med samo tekmo smo lani bolj dihali kot ekipa kot letos. Morda se je letos od nas malo preveč pričakovalo, a vseeno vem, da lahko igramo bolje, in upam, da tudi bomo."

Je bil torej medijski pritisk, na katerega so nekateri njegovi soigralci pokazali s prstom, prevelik? "Morda smo mislili, da bo vse prišlo lažje, kot je. Imeli smo kar nekaj dobrih predstav, preden smo prišli na prvenstvo, a nasprotniki, s katerimi smo igrali pripravljalne tekme, niso bili tako kakovostni. Ko smo prišli v Ostravo in igrali z močnejšimi nasprotniki, smo imeli na začetku kar nekaj težav. Kaže, da se pod manjšim pritiskom, ki zame sploh to ni bil, nismo znašli najbolje, tako da mislim, da ni bil toliko kriv pritisk, ampak to, da smo si sami mislili, da bo lažje, kot je bilo. Potem se pa nismo bojevali, kot bi se morali, da bi dosegli kakšen boljši rezultat."

Verjel še v kaj več

Osnovni cilj reprezentance je bil obstanek, je sam verjel še v kaj več, v osmo tekmo na prvenstvu?

"Ja, jaz sem verjel. Hokej je zelo nepredvidljiv šport. Saj smo videli, da smo bili zelo blizu Američanom, s Slovaki smo igrali zelo dobro tekmo, Beloruse bi vseeno lahko premagali, čeprav nismo odigrali dobre tekme. Če začneš prvenstvo s porazom, ni najboljše. Vseeno mislim, da bi se morali po tisti tekmi zbrati. Na žalost letos nismo bili pravi. Upam, da se čim prej vrnemo v skupino A in da pokažemo boljšo igro, če bomo še dobili to priložnost," je razmišljal naš sogovornik in glavne vzroke iskal v: "Mislim, da nam je zmanjkalo malo koncentracije, pa bojevitost in volja sta nam manjkali. Odločale so malenkosti. Morda smo bili kakšno tretjino ali dve celo boljši od nekaterih, a dobivali prepoceni zadetke ob nepravem času. To so majhne stvari, ki jih druge izkušenejše reprezentance imajo, in zaradi tega so tudi zmagale."

Zadovoljen z igro, z zadetkom več bi morda dal krila

Odigral je šest tekem, na ledu preživel v povprečju 19 minut in 20 sekund, nasprotnike spravljal v obup s svojo hitrostjo, ob Robertu Saboliču sprožil največ strelov, 14, a kot preostale, z izjemo Žige Panceta, je tudi njega mučila neučinkovitost. Prvenstvo je končal z enim zadetkom.

"S svojo igro sem zadovoljen. Prva tekma je bila slabša, to vem, saj noge niso bile prave, ampak nato je bilo super. Pogrešal sem sicer več zadetkov, lepe priložnosti sem imel tako proti Belorusiji kot proti Rusiji in Američanom. Dokler imam priložnosti, me ne skrbi. Plošček bo zagotovo slej kot prej šel v gol, na žalost mi ni šlo ob nepravem času. Morda bi bilo, če bi zadel kakšen zadetek več, tudi celotni reprezentanci lažje," pravi eden od trojice, ki je bil ob koncu prvenstva ob Anžetu kopitarju in Sabahudinu Kovačeviću izbran med najboljše tri slovenske hokejiste na prvenstvu.

Prihodnje leto bo Slovenija spet igrala v družbi B-ligašev, v kateri bodo po izpadu iz elite še Avstrijci, pa Italijani, Poljaki, Japonci in Južni Korejci. Je torej to naša realnost? "Vseeno mislim, da smo sposobni česa več, da kakšno leto le obstanemo v skupini A. Vsi vemo, da so nekatere reprezentance premagljive, čeprav imajo na papirju veliko boljšo ekipo. Žal pa tudi vsi vemo, kakšen je položaj klubskega hokeja v Sloveniji. Kljub vsemu mislim, da bi lahko dosegli odmeven rezultat."

Najprej pozdraviti gleženj, potem pogledati v novo sezono

Sezona hitrega 27-letnika je bila dolga, vse od septembra pa do sedmega aprila, ko so se s CSKA od sezone Kontinentalne hokejske lige poslovili na zadnji stopnici pred finalom, je pomagal klubskim soigralcem, nato se je še mesec dni potil z reprezentančnimi kolegi. "Vzel si bom nekaj tednov počitka, pozdravil gleženj in odmislil hokej, nato pa začel suho pripravo. Letos imam tudi poroko, tako da so tudi še tu načrti, ki mi bodo vzeli nekaj časa. Sicer pa sem vesel, da je sezone konec, bila je dolga in žal se ni končala, kot bi si želel (s CSKA so ostali brez Gagarinovega pokala, pokala za zmagovalca lige KHL, op. a.)," je načrte za bližnjo prihodnost razkril Štajerec.

Med njimi je tudi podpis nove klubske pogodbe. Tista z moskovskim CSKA, ki se mu je pridružil konec leta 2013, se mu je po sezoni iztekla, z ruskim velikanom je še naprej v stikih, a za zdaj še niso našli skupnega jezika. "Dogovori vselej potekajo, med svetovnim prvenstvom se sicer nismo toliko pogovarjali. Ponudili so mi pogodbo, s katero nisem bil zadovoljen, ampak mislim, da bomo slej kot prej prišli do skupne točke. Problem je nastal pri padcu rublja, saj mi nič ne pomeni, če imam plačo v rubljih, bolj pomembno je, koliko dobim v dolarjih. Tukaj se še nismo popolnoma strinjali, tako da za zdaj še nismo prišli do dogovora, ampak upam, da bo to čim prej," se je ob koncu pogovora klubske scene še dotaknil Muršak.