Marcel Rodman: Veliko živcev in volje gre, ko ne splezaš iz luknje

Eden od najbolj izkušenih aktivnih reprezentantov je prav gotovo Marcel Rodman, ki članski izbrani vrsti pomaga že vse od sezone 2000/2001. In nič drugače ne bo na prihajajočem svetovnem prvenstvu v Južni Koreji, na katero se te dni pripravlja v Ljubljani. Gorenjec je bil med prvimi hokejisti, ki so pred dvema tednoma v Podmežakli začeli treninge za azijsko misijo, imenovano vrnitev v elitno divizijo.

"Vedno, ko moraš trening prilagoditi manjšemu številu igralcev na ledu, je težko. Ko nas je bilo na začetku na Jesenicah le pet, smo trenirali le na eni strani in morda smo imeli malo več počitka. Zdaj nas je ravno toliko, da lahko delamo na obeh straneh ledene ploskve istočasno in je počitka med vajami manj. Seveda bi bilo dobro, da bi se čim prej vsi zbrali in delali tudi druge, ne le individualnih stvari. Da bi lahko dali večji poudarek taktiki, ki jo bomo ne nazadnje tudi potrebovali. Ampak saj je vsako leto podobno. Dokler se ne zberemo vsi, vedno nekoliko improviziramo," 32-letnik uvodoma opiše treninge, ki jih od selitve v Tivoli opravljajo dvakrat na dan.

"Po svoje veseli, da je bilo konec, saj nam res ni šlo"

Lani se je reprezentanci pred svetovnim prvenstvom elitne divizije pridružil med zadnjimi, saj je z bratom Davidom in nemškim drugoligašem Bietigheim Steelers osvojil naslov prvakov. Po sezoni ga je pot vodila stopnico višje, v prvo nemško ligo k moštvu Schwenninger Wild Wings, ki se je po desetih letih spet vrnilo med nemško elito. A v enem od redkih nemških mest, kjer je hokej pomembnejši od nogometa in kjer so imeli s tribun vselej množično podporo, mu ni šlo vse tako kot sezono poprej. Z divjimi krili je namreč tekmovanje končal že po rednem delu, saj so zasedli predzadnje mesto.

"Letos je bila res popolnoma drugačna sezona od lanske. Lani sem bolj užival, igrali smo v play-offu in na koncu tudi zmagali, bila je super sezona. Letos pa smo bili vedno nekako na dnu. Veliko garanja je bilo. Veliko živcev in volje gre, ko ne splezaš iz luknje. Potem ko je bilo enkrat vsega konec, smo bili po svoje veseli, da je tako, saj nam res ni šlo," se nič kaj prijetne sezone spominja napadalec, ki meni, da bo klub v prihodnosti moral nekaj spremeniti.

"Naš cilj je bil čim dražje prodati kožo. To nas je morda malce motilo, saj bi morali bolj stremeti k temu, da bi vseeno prišli v končnico. Mi pa smo že zelo zgodaj, kar prezgodaj, ostali brez te možnosti, tako da zadnji mesec pravega cilja ni bilo. V klubu so sicer zadovoljni, ker so po desetih letih del najboljše lige. A vseeno to ni prava stvar. Narediti bodo morali korak naprej."

Ne bi rad šel nazaj dol, počakal bo

Kam ga bo zaneslo v prihodnji sezoni, še ne ve. V nemških medijih so se pojavile domneve, da se vrača v drugo ligo k Bietigheimu.

"Očitno nekateri novinarji vedo več kot jaz," se je na govorice odzval naš sogovornik in nadaljeval: "Med sezono smo šli z družino trikrat ali štirikrat v Bietigheim pozdravit fante, ker se z nekaterimi dobro razumem. Zelo dobre odnose imam tudi z njihovim vodstvom. Slišali smo se, ampak za zdaj ni nič resnega, da bi rekel, da je to to. Moramo vedeti, da to vseeno pomeni en korak nižje. Ne bi rad šel nazaj dol. Rad bi malo počakal in videl, ali se bo pokazalo še kaj drugega. Je pa tudi vrnitev med možnostmi."

Klubska prihodnost Marcela Rodmana še ostaja neznanka. Zdaj se bo osredotočil na reprezentanco, katere članski dres je nosil že na 148 tekmah. In pet pomembnih ga med 20. in 26. aprilom čaka tudi v Južni Koreji – igrali bodo proti domačinom, Avstrijcem, Madžarom, Japoncem in Ukrajincem –, ko bo z reprezentančnimi kolegi lovil uvrstitev v elitno divizijo.