Zlati red za zasluge Tini Trstenjak

Sportal Bronasta figura v poklon olimpijcu Miru Cerarju

Tina Trstenjak je prejela zlati red za zasluge za izjemne športne dosežke, uveljavljanje Slovenije na svetovnem športnem prizorišču in za navdih ljudem. JZS pa je ob svečanosti prejela red za zasluge za izjemen prispevek k razvoju juda v Sloveniji in za pomembne mednarodne uspehe slovenskih judoistov.

Državno odlikovanje bi morala prejeti še Urška Žolnir Jugovar, a je trenutno v vlogi športnega direktorja na evropskem prvenstvu do 23 let v Sarajevu, je potrdil predsednik Evropske judo zveze Toth. Žolnir Jugovarjeva bo zlati red za zasluge tako prejela na posebni slovesnosti v predsedniški palači 16. novembra.

"Najprej izredna hvala gospodu predsedniku. Ogromno mi pomeni in zelo sem ponosna na to odlikovanje. Ob tej priložnosti bi se rada zahvalila svojima staršema, ki sta me podpirala od samega začetka ter bila z mano takrat, ko mi ni šlo, in se veselila z mano ob največjih uspehih. Velika zahvala gre trenerju Marjanu Fabjanu, s katerim sva dosegla vse, kar je bilo našteto. To je terjalo ogromno dela, znanja, ki ga je vložil vame, in ogromno odrekanja," je dejala Trstenjakova, ki se je zahvalila tudi svojemu klubu Z'dežele, Sankaku.

Tina Trstenjak Foto: Vid Ponikvar/Sportida Dvaintridesetletna Trstenjakova je nazadnje nastopila na olimpijskih igrah v Tokiu, kjer je v kategoriji do 63 kg osvojila srebrno kolajno, potem ko je v finalu izgubila proti Francozinji Clarisse Agbegnenou. Pred tem je na igrah v Riu de Janeiru osvojila zlato. Je tudi svetovna prvakinja iz Astane leta 2015, skupno pa je na SP osvojila še tri kolajne, eno srebrno in dve bronasti. Sedemkrat je slavila na tekmah za grand slam, sedem medalj, od tega tri zlate, pa ima tudi z evropskih prvenstev.

"Ponižno sprejemam nagrado in hkrati obljubljam, da je to zaveza za naše delo vnaprej. Upam, da se bomo še večkrat srečevali na podobnih priložnostih v prihodnje," pa je povedal predsednik JZS Lovrencij Galuf.

JZS sicer rojstni dan praznuje ravno na svetovni dan juda, 28. oktobra. Prav tako pa tudi prednostna naloga slovenskega juda sovpada s svetovnim motom inkluzije. Ob slovesnosti je JZS izdal tudi poseben zbornik, ki skupaj s prejšnjo verzijo ob 60. obletnici zaobjema vse prelomnice juda na slovenskih tleh.

Ta se lahko poleg 70-letne tradicije pohvali s številnimi uspehi, posebej v zadnjih dveh desetletjih. Prvi večji mejnik je postavila Urška Žolnir Jugovar, ki je leta 2004 v Atenah priborila prvo olimpijsko medaljo za slovenski judo. Kasneje je bron iz grške prestolnice še oplemenitila z zlato kolajno, skupaj pa je slovenski judo v zbir uspehov prispeval šest kolajn. Zlato je dodala še Tina Trstenjak v Riu de Janeiru pred dobrimi šestimi leti.