"Za novim zakonom o športu stojijo klani fakultete za šport, interesne skupine in lobiji, ki bi radi nadzor nad denarjem"

Novi zakon o športu bo izboljšal položaj športa in športnikov pri nas, trdijo pripravljavci na direktoratu za šport (v okviru ministrstva za šolstvo in šport), ki ga vodi profesor na fakulteti za šport Boro Štrumbelj.

A do predloga zakona – ta je trenutno v javni razpravi, sledi medresorsko usklajevanje, nato obravnava v državnem zboru – so mnogi poznavalci športne politike izjemno kritični.

Tako športni funkcionar Tomo Levovnik avtorjem očita, da v predlogu niso primerno uredili položaja in organizacije profesionalnega športa pri nas.

Še ostrejši je nekdanji smučarski skakalec in dolgoletni športni novinar Oto Giacomelli, ki o predlogu zakona pravi: "Ta zakon civilnemu športu ne pomaga, ampak ga davi."

Kdo je zadaj "Za zakonom stojijo različni klani fakultete za šport, infiltrirani v organe nacionalnih športnih zvez ter v OKS in ZŠZ (Olimpijski komite Slovenije in Združenje športnih zvez Slovenije, op. a.). Z nekaj konformizma vodilnih športnih funkcionarjev zlahka uveljavijo vse, kar zadeva njihove interese," je prepričan Giacomelli, ki pravi, da so funkcionarji, kot so Janko Strel in nekateri drugi, v 90. letih na enak način in z asistenco Janeza Kocijančiča na čelu OKS pod svoj nadzor spravili društveni šport.

"Takrat so sprejeli zakon o športu in nacionalni program športa, s tem novim predlogom pa to samo ponavljajo."

Interesnim skupinam, lobijem in posameznikom, ki se želijo napajati iz denarja civilnega športa, prav pride obsedenost države, da bi regulirala vse in vsakogar, poudarja Giacomelli.

Zakon, ki športne delavce sili, da postanejo birokrati Zaradi česa konkretno je predlog zakona o športu za Giacomellija sporen?

"Posega v denar Fundacije za šport in predvideva njegovo upravljanje, kot da gre za denar države, ne pa civilne športne družbe, kar v resnici je."

Zakon je zahteven in zapleten in ni pričakovati, da bi ga večina amaterskih športnih delavcev lahko dosledno izvajala. Zahteva namreč poznavanje in študijo več deset drugih zakonov, s tem pa se delavci v društvih, ki jih vodi predvsem ljubezen do športa, ne bodo mogli ubadati, predvideva Giacomelli.

Nenaravna je tudi umestitev društvenega športa pod ministrstvo za šolstvo, kar je bilo narejeno že pred leti, pomeni pa njegovo odvisnost od politike, nadaljuje nekdanji trener naših smučarskih skakalcev. "Društveni šport je namreč v preteklosti, v času pred osamosvojitvijo, deloval skoraj povsem avtonomno in imel samostojne vire financiranja."

Potrebujemo zadržano zakonodajo, ki društvom pusti delovati Giacomelli vidi v poskusu kodifikacije športa, ki ga predvideva predlog, neskladje v samem pojmovanju športa. "Zaradi narave delovanja in usklajevanja posamičnih in skupinskih interesov v (športnih) društvih ter njihove povezanosti v združenja in zveze športna sfera sama ustvarja lastno regulativo. Tu je zavezana le ustavi in zakonu o društvih."

Športna zakonodaja naj bo zato kar se da zadržana. V avtonomijo športnih društev naj ne posega, napisana pa naj bo tako, da zrcali izključno javni interes. Podpira naj plodno delovanje avtonomnega, samoupravno organiziranega društvenega športa. Ne pa le nekaterih njegovih subjektov – društev, združenje, zvez – po poljubni izbiri države, predlaga nekdanji novinar, ki športno politiko kritično spremlja od 80. let naprej.

Kaj predlaga Giacomelli Če so država in občine pripravljene sofinancirati organizirani šport, potem naj to naredijo z zakonom o podpori športu, ne z zakonom o športu, pravi Giacomelli. Ta naj upošteva:

- da lahko organizirani šport le sam opredeli svoje avtonomne programe in ponudi državi ovrednotenje ključnih podpornih mehanizmov, s katerimi bo z državno podporo uresničeval tudi javni interes v športu, - z upoštevanjem gornjega predloga bo mogoče oblikovati podlage za pogajanja med športno sfero ter državo in občinami o obsegu financiranja športa.

Giacomelli ugotavlja, da bi Sloveniji zadostoval že majhen urad za šport pri predsedniku vlade, ne pa predimenzioniran aparat, ki ga že imamo in bi ga zdajšnji predlog novega zakona želel nadgraditi s strateškim svetom pri šolskem ministrstvu in z drugimi telesi.

Za vzor ponuja Avstrijo, Švico, Nemčijo, kjer za šport skrbijo vitke institucije , ter skandinavske države, kjer športne organizacije partnersko sodelujejo z državo.

"Športni delavci in politika, ustavite spodkopavanje temeljev športa" V dvomljivih rečeh naj odloča svoboda, spregovoriti pa mora utišana večina športnih delavcev v civilni sferi, ki se je umaknila, ker so jo pustili na cedilu, opozarja Giacomelli, ki se je odločil na javnost obrniti tudi s pismom in pozivom politiki in športnim delavcem, naj ustavijo nadaljnje spodkopavanje temeljev slovenskega športa.