Tradicija slovenskih velemojstrov se nadaljuje

Muzičukova in Šebenik sta zadnja v vrsti odličnih slovenskih šahistov, ki so osvojili najvišji šahovski naslov, sanje vsakega ljubitelja kraljevske igre.

''Velemojstrski naslov je potrditev tega, kar sem počel, čeprav sem zanj potreboval precej časa, a sem se v zadnjih dveh letih posvetil samo temu in v razvoj vložil vse, kar je bilo v moji moči. Vedel sem, da bo rezultat prišel sam od sebe, če se bom trudil, v igri pa vidim še precej rezerve,'' je povedal Šebenik, ki se bo marca udeležil evropskega prvenstva v bolgarskem Plovdivu, kjer pa nima posebnih pričakovanj.

''Moja najpomembnejša letošnja cilja sta državno prvenstvo in olimpijada, če bom nastopal za reprezentanco. Želim si tudi doseči mejo 2550 ratinških točk, kar se mi zdi glede na igro, ki jo kažem, realno,'' dodaja Šebenik, ki pa kljub prestižnemu naslovu ne razmišlja, da bi se s šahom dolgoročno ukvarjal na poklicni ravni. ''Šah je postal zelo komplicirana igra, ko prideš z enega turnirja, je že vse zastarelo. Ni ravno privlačna opcija za prihodnost, zato ne bi bil rad odvisen od nečesa, kar je samo po sebi negotovo. Nekateri so šah zamenjali za bolj donosne dejavnosti, tu mislim na poker, sam pa ga enostavno rad igram, ne da bi si od tega obetal kakšne koristi. To ni dobro niti za igro niti za človeka samega.''

V zadnjih letih je slovenski šah sicer postal bogatejši za kar nekaj velemojstrov, naslov sta namreč osvojila tudi Jure Borišek in Jure Škoberne, vendar pa Šebenik pogreša skorajšnje naslednike uspešnega rodu: ''Ne vidim, kdo bi bil za nami. Kakovostno se je šah razširil do te mere, da je konkurenca nevzdržna in za preboj je treba storiti marsikaj ter narediti še korak dlje.''

Šebenik še meni, da je z izjemno konkurenco povezana tudi 'inflacija' ratinga, saj ima danes že štirideseti šahist sveta več kot 2700 ratinških točk, kar je meja, ki je bila nekoč rezervirana le za nekaj najboljših. ''Mineva štirideset let od legendarnega dvoboja med Borisom Spaskim in Robertom Fischerjem, ki je bil takrat tako dominanten, da je bil sto točk pred ostalimi. Danes si je kaj takšnega nemogoče predstavljati, saj ni tako močnega igralca. Po celem svetu igra šah vse več ljudi, na voljo pa imajo najnovejše informacije in računalniške programe, tako da je prišlo tudi do kakovostnega preskoka.''

In kaj meni o bližnjem spopadu za šahovsko krono med svetovnim prvakom Indijcem Viswanathanom Anandom in izzivalcem iz Izraela Borisom Gelfandom? ''Glede na slabo formo Gelfanda bi dal prednost Anandu, čeprav tudi ta v zadnjem času ni blestel. Morda sta oba skrivala rezerve, vseeno pa prednost dajem Indijcu, a tudi Gelfanda zelo spoštujem,'' še zaključuje Šebenik.

Muzičukovo bi moški z veseljem sprejeli v reprezentanco

Ana Muzičuk je Ukrajinka, ki že nekaj časa igra pod slovensko zastavo, obenem pa tudi ena najbolj nadarjenih in prodornih šahistk sveta.

Trenutno je na ženskem ratinškem seznamu na četrtem mestu (2580 točk) in za drugouvrščeno svetovno prvakinjo Kitajko Hou Yifan zaostaja le 25 točk. Je nekdanja mladinska svetovna prvakinja do 20 let in nosilka mnogih medalj z največjih tekmovanj. Njene ambicije segajo do samega vrha, svojo izjemno kakovost pa je dokazala tudi na zadnjem evropskem prvenstvu v Grčiji (2011), kjer je na prvi deski osvojila neverjetnih 8,5 točk iz devetih partij.

''Nihče v moški ekipi ne bi nasprotoval igri Muzičukove za moško postavo, nasprotno pa mislim, da se s tem ne bi strinjala nobena članice ženske reprezentance,'' je o njenem pomenu za slovenski šah spregovoril tudi Šebenik.