Nedelja, 22. 12. 2019, 4.00
5 let
Skok v športno preteklost
Temnopolti Američan in belopolti Anglež sta se stepla tako srdito, da ju občinstvo ni več razločilo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
5,35
4
Takole se je osvobojeni suženj Tom Molineaux v okolici Londona leta 1811 še drugič spopadel z britanskim prvakom Tomom Cribbom.
Prva mednarodna ameriška boksarska zvezda je bil mož z imenom Tom Molineaux, temnopolti suženj s plantaže v Virginii, ki si je svobodo kupil s pestmi, se nato podal čez Atlantik v Veliko Britanijo, tam dvakrat izgubil proti prvaku, ki so ga reševali spremljevalci, umrl pa obubožan na Irskem, star vsega 34 let.
O zgodnjem življenju temnopoltega boksarskega asa iz začetka 19. stoletja ni veliko znanega, Tom Molineaux naj bi se rodil leta 1784 na plantaži v Virginii, takratni tobačni prestolnici sveta, njegova starša sta bila sužnja in tudi njun otrok je bil last plantažnika. A je mladi Tom hitro pokazal talent za borbe s pestmi, seveda golimi pestmi. Svobodo si je kupil s tem, ko je zmagoval na dvobojih s sužnji z drugih plantaž in svojemu gospodarju prislužil zajeten kup denarja. (vir)
Kot svoboden človek prek New Yorka v London
Nekje na prelomu stoletja je kot svoboden državljan in z imenom Tom Molineaux, ki ga je vzel lastniku plantaže, odšel v New York in se lahko popolnoma posvetil piljenju borilne veščine, zmagoval na dvobojih v boksu brez rokavic in leta 1804 postal šampion Amerike, nato pa se okoli leta 1810 podal čez Atlantski ocean v Veliko Britanijo, v tistem času prestolnico ali, če želite, meko boksa.
Čeprav je bil boks na Otoku uradno prepovedan, v teh surovih borbah za denar pa prav veliko in prav strogih pravil ni bilo, je bil sila priljubljen – na največjih dvobojih se je zbralo prek 15 tisoč gledalcev –, imel pa je tudi svoje zvezdnike. Tudi Molineaux, ki se je seveda tudi na angleških tleh takoj srečal z rasizmom, a tudi našel odličnega trenerja Billa Richmonda, še enega nekdanjega sužnja, ki je uspel v boksu, je navdušil s svojimi borilnimi sposobnostmi in 18. decembra 1810 dobil priložnost za spopad z domačim šampionom Tomom Cribbom.
Pričakovali lahko in hitro zmago, do nje pa prišli z goljufijo
Umrl je leta 1818 na Irskem, kjer danes velja za nekakšno boksarsko legendo.
Cribb je proti temnopoltemu prišleku iz Amerike branil naslov angleškega prvaka in prav nikomur ni padlo na kraj pameti, da bi ga lahko izgubil. Cribb sam, njegov tabor in pa skoraj vsi ljubitelji boksa v Angliji so pričakovali kratek dvoboj in jasnega zmagovalca, dobili pa so pravo krvavo dramo, ki je trajala 35 rund in v kateri sta se borca tepla tako srdito, da ju gledalci niso več mogli razločiti, pa čeprav je bil en bele in drugi črne polti. (vir)
Naslov britanskega prvaka je ubranil Cribb, ko Molineaux po 35. rundi ni več mogel nadaljevati dvoboja, saj zaradi oteklin na obrazu ni nič več videl, a po poročanju športnih novinarjev se je Cribb v 27. rundi srečno rešil, ko je po seriji udarcev že pristal na tleh in mu je sodnik odšteval 30 sekund, ki jih je imel borec na voljo, da pride k sebi, a so sodnika zamotili člani Cribbovega spremstva, zato je imel njihov borec več časa, da je prišel k sebi. Za nameček je med dvobojem, ko je Cribb Molineauxa ujel v dovoljen rokoborski prijem in ga držal v njem, v ring vdrlo nekaj Cribbovih navijačev in poškodovalo Molineauxovo levo roko. Nekateri viri poročajo o zlomljenih prstih, drugi celo o tem, da naj bi v gneči nekdo Molineauxa udaril po glavi z železno palico, a Američan je dvoboj izgubil.
Alkohol, tuberkuloza in prezgodnja smrt v popolni revščini
Kljub porazu se je Molineaux s tem dvobojem zapisal med zvezdnike grobega športa, zaslužil je nekaj denarja, a ga tudi hitro porabil za pijačo. S to je imel kar nekaj težav, zato je bil na povratnem dvoboju s Cribbom leta 1811 tudi povsem izven forme in precej lahka tarča za šampiona, ki je v drugo z njim opravil v 11 rundah. V nadaljevanju kariere je Molineaux bolj ali manj nastopal na ekshibicijskih dvobojih in sejmih, leta 1815 ga je pot vodila na Irsko, boril se je z alkoholizmom in tuberkulozo, umrl pa je leta 1818 v Galwayju, obubožan in star komaj 34 let. (vir)
Danes se ga na Irskem spominjajo bolj kot v rodni ZDA, pa čeprav je poskrbel za prve mednarodne boksarske uspehe države, ki je danes velesila v tem športu.
4