Tako bo videti nov plezalni center v Ljubljani, gradnja v letu 2024 #foto

Sprejem slovenskih plezalcev ob prihodu s svetovnega prvenstva v Hačiodžiju na Japonskem avgusta 2019, na katerem je ljubljanski župan Zoran Janković obljubil, da bo Ljubljana v primeru zlate olimpijske medalje v športnem plezanju dobila nov plezalni center. Foto: Grega Valančič/Sportida

Ko se je Janja Garnbret avgusta 2019 iz Hačiodžija na Japonskem vrnila kot trikratna svetovna prvakinja, Mia Krampl pa svetovna podprvakinja, je ljubljanski župan Zoran Janković na sprejemu pred ljubljansko Mestno hišo javno obljubil, da bo Ljubljana, če jima v Tokiu uspe veliki met in katera od njiju osvoji naslov olimpijske prvakinje, dobila nov plezalni center. 

Sportal V Kopru izjemna pridobitev, ki jo čaka svetovna premiera

Gradnja v letu 2024

Dobra tri leta pozneje smo novemu plezalnemu centru že nekaj korakov bližje. "Gradnja naj bi se, če bodo vsi postopki tekli tekoče, začela leta 2024," so za Siol.net sporočili iz Službe za razvojne projekte in investicije MU MOL in Oddelka za šport MU MOL.

"Sprva moramo skleniti pogodbo za izdelavo projektne dokumentacije, sledita projektiranje in izbor izvajalca gradnje," so nam sporočili z MOL.

Na natečaju med 17 predlogi izbrali "raztresene balvane"

Idejno zasnovo novega Centra plezalnih športov Ljubljana so pred dnevi izbrali na arhitekturnem natečaju, ki ga je pripravila Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS).

Predmet natečaja je bila celovita urbanistična, arhitekturna in krajinskoarhitekturna ureditev plezalnega centra za najširši krog uporabnikov.

Ocenjevalna komisija Mestne občine Ljubljana in Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije je prejela kar 17 predlogov, izbrala pa predlog, ki je stavbe prihodnjega plezalnega centra zasnoval kot raztresene balvane.

Projekt so zasnovali Mojca Gregorski, Miha Kajzelj in Tina Kavčič. Komisiji je predsedoval arhitekt profesor in podžupan Mestne občine Ljubljana Janez Koželj.

"Novi plezalni center naj bi se funkcionalno in oblikovno navezoval na park, obsegal notranje in zunanje plezalne stene ter zagotavljal prostor, ki bi poleg rekreativnega plezanja in vadbe omogočal tudi izvedbo najvišjih nivojev tekmovanj v plezanju.

Izhodišče projekta predstavlja gruča raztresenih balvanov, ki se odraža v domiselni razporeditvi dveh deloma prisekanih volumnov v obliki črke L in pilona. Višji volumen je zamaknjen proti parku in sledi višini gimnastičnega centra, v njem se nahaja dvorana z visokimi plezalnimi stenami. Nižji volumen, v katerem se nahajajo balvanske stene, se naslanja na linijo povezave in se višinsko navezuje na stanovanjsko zazidavo Murgel.

Foto: arhiv Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS)

Z zamikom večjega volumna se pred centrom oblikuje javni trg, na zahodnem vogalu zamejen s poševnim pilonom, ki je višinski poudarek in prepoznaven znak v prostoru, je zapisano v predstavitvi projekta na spletni strani Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije. 

Dva tisoč kvadratnih metrov plezalnih površin

Nacionalni plezalni center bo stal v športnem parku Svoboda na Viču, kjer so danes teniška in nogometna igrišča.

Center bo predvidoma obsegal dva tisoč kvadratnih metrov notranjih plezalnih površin ter zunanje plezalne stene in bo namenjen vsem trem plezalnim disciplinam, tudi hitrostnemu plezanju. Prostor bo v pretežni meri namenjen programom tekmovalnega športa in treningom plezalne reprezentance, pa tudi športni rekreaciji.

V novem centru bodo priložnost usposabljanja dobili tudi postavljavci plezalnih smeri, kar bo spodbudilo tudi razvoj te stroke.

V Ljubljani pričakujejo sofinanciranje s strani države

Izbrani projekt so zasnovali Mojca Gregorski, Miha Kajzelj in Tina Kavčič. Projekt financira Mestna občina Ljubljana. "Glede na to, da ga Planinska zveza Slovenije uvršča med nacionalne centre in da so v plezalnem centru predvidene priprave reprezentanc in velika mednarodna tekmovanja, pričakujemo sofinanciranje s strani države oz. Zakona o zagotavljanju finančnih sredstev za investicije v športno infrastrukturo v Republiki Sloveniji v letih od 2023 do 2027.

Če bi država projekt sofinancirala, se lahko gradnja prične prej," so nam v odgovoru zapisali pri MOL.

Kot smo na Sportalu že poročali, nov plezalni center ne bo zgrajen zgolj zaradi Jankovićeve obljube, saj so o izgradnji Nacionalnega plezalnega centra na upravnem odboru Planinske zveze Slovenije prvič razpravljali že na junijski seji leta 2020, torej precej pred olimpijskim zmagoslavjem slovenske plezalne zvezdnice 6. avgusta lani.

Tudi na Mestni občini Ljubljana so nam na vprašanje, ali je nov plezalni projekt res povezan z dosežkom Garnbretove, že lani odgovorili, da so ga začeli razvijati že prej, in sicer na pobudo Planinske zveze Slovenije, in ni neposredno povezan samo z njeno olimpijsko zmago, čeprav so, kot so poudarili, na njene dosežke in uspehe drugih plezalk in plezalcev zelo ponosni.