Torek, 9. 4. 2019, 4.04
5 let, 7 mesecev
Dobro voljo pred olimpijskim debijem pokvarili Francozi
Šok po neuvrstitvi v program Pariza 2024: bo karate le olimpijski utrinek?
Karate, s katerim se po svetu ukvarja več kot 60 milijonov ljudi, bo prihodnje leto v Tokiu doživel olimpijski krst, a mu grozi, da bo le olimpijski utrinek, saj ga v programu za igre 2024, ki jih bo gostil Pariz, za zdaj ni. Na nedavnem evropskem prvenstvu, na katerem je Tjaša Ristič osvojila srebrno odličje, je karatejska srenja pokazala enotnost in Mednarodni olimpijski komite pozvala, naj ga vendarle uvrsti v program.
Sredi vznemirljivih kvalifikacijskih bojev za uvrstitev na sploh prve olimpijske igre so karateisti nedavno doživeli šok, ko jih je MOK še drugič zavrnil. "Vsaj priložnost, da dokažemo, da znamo pripraviti dober šov, bi nam morali omogočiti," meni najboljša slovenska športna karateistka Tjaša Ristič, ki letos lovi normo za nastop v Tokiu.
Če se podre Pariz, bo treba vse skupaj začeti znova
MOK bo sicer program Pariza 2024 dokončno sprejel decembra prihodnje leto, po igrah v Tokiu, a naj bi takrat le še potrdil že dogovorjeno. To pa za zdaj ne vsebuje karateja in skvoša. "Računali smo, da bomo v programu tudi leta 2024 in bi imeli potem na naslednjih igrah v ZDA leta 2028 možnost postati polnopraven član olimpijske družine, torej stalni šport," pravi predsednik Karate zveze Slovenije Borut Strojin, ki ga je odločitev MOK seveda prizadela. "Če se nam podre ta Pariz, bo treba vse skupaj začeti znova. Pri nas imamo popolno podporo tudi olimpijskega komiteja in mislim, da je tako v večini držav," je povedal.
"Če se nam podre ta Pariz, bo treba vse skupaj začeti znova," se boji predsednik Karate zveze Slovenije Borut Strojin.
Popolna podpora OKS in solidarnost borilnih športov
Eden od nacionalnih olimpijskih komitejev, ki podpira obstanek karateja v olimpijskem programu tudi v Parizu 2024, je slovenski. Borilni športi imajo v njegovem predsedniku Bogdanu Gabrovcu močnega zaveznika. "Ne želimo si, da bi en borilni šport dobil priložnost na račun drugega borilnega športa, zato je potrebna solidarnost. Mednarodna judo zveza bo obstanek karateja v olimpijskem programu zagotovo podprla. Upam, da bo učinek takšen, da bodo podporo dale še preostale, tudi boksarska, za katero upam, da se bo pravočasno uredila. Iščemo najširši konsenz, pogovarjamo se tudi s posamičnimi nacionalnimi zvezami. Mora pa to urediti Evropa, saj so igre leta 2024 v Evropi," pravi judoist Gabrovec.
Namesto karateja breakdance
V programu Tokia so ob standardnih 28 športih še novinci karate, športno plezanje, rolkanje in deskanje na valovih ter povratnika bejzbol in softball.
Pariz 2024 bi obdržal rolkanje, deskanje na valovih in športno plezanje, odrezal pa karate, skvoš ter bejzbol in softball. Vpeljal naj bi tudi breakdance.
Težave rokoborbe in boksa
Borilni olimpijski športi so v zadnjem obdobju doživeli nekaj težav. Rokoborba je bila umaknjena, pa nato ob podpori vseh zvez spet umeščena nazaj v olimpijski program. V nemilosti MOK se je znašel tudi boks, in sicer predvsem zaradi kontroverznega predsednika Aibe (Mednarodna zveza amaterskega boksa) Gafurja Rahimova, ki je medtem že odstopil. "Če pri rokoborbi ne bi bilo podpore vseh zvez borilnih športov na svetovni ravni, preklica ne bi bilo. Verjamem, da se bo to zgodilo tudi pri karateju," je pojasnil Gabrovec.
Predsednik OKS Bogdan Gabrovec izhaja iz juda in ima posluh za borilne športe, zato slovenski komite podpira boj karate zveze za obstanek v olimpijskem programu.
Poenotena pravila za športni karate
"V taekwondoju je bila neenotnost zaradi olimpijske in neolimpijske zveze, a smo vsaj pri nas to uredili z združitvijo," se je še ene morebitne ovire pri preboju karateja med stalne olimpijske športe dotaknil predsednik OKS, a predsednik KSZ Strojin zagotavlja, da neenotnosti pri njih ni: "Karate je morda v preteklosti deloval nekoliko neenoten, srenja je bila zaradi različnih slogov razdeljena, ampak te stvari smo uredili sami."
"Ne zavračamo nikogar, nobene tradicionalne zveze in nobenega sloga, je pa Mednarodna karate zveza poenotila pravila za športni karate. S tem so rešili največja razhajanja. Pokazalo se je, da je bila to prava odločitev in da smo sposobni delati složno. Slogom, ki so bistvo karateja, smo prepustili avtonomijo, reguliran je le športni karate z enotnimi pravili," je še povedal Strojin.
Pot v Tokio
Konkurenca na igrah 2020 bo zelo zgoščena, prireditelji so pet težnostnih kategorij združili v tri – v ženski konkurenci so to 20 55 kilogramov, do 61 kilogramov in nad 61 kilogramov, Rističeva pa se mora na posebni lestvici WKF uvrstiti med deseterico v svoji težnostni kategoriji (do 61 kg).
Evropska podprvakinja Tjaša Ristič je glavni adut slovenskega karateja za Tokio 2020.
V vsaki kategoriji si bo olimpijsko vozovnico priborila le najboljša deseterica, za točke pa štejejo svetovna in evropska prvenstva, turnirji Premier lige in serie A. Zbiranje točk se je začelo 2. julija 2018. "Kvalifikacijsko obdobje je bilo za nas zelo stresno, na vsakem kongresu smo dobili eno spremembo," priznava Strojin. "Takoj ko smo dobili odziv MOK, kaj naj naredimo, da bodo stvari bolj vzdržne, smo morali takoj spremeniti način selekcije. Precej zapleteno je vse skupaj, o končni selekciji bi lahko odločala šele premier liga, ki bo v Parizu maja prihodnje leto."
Odločitev o Parizu "še ni zabetonirana"
Enotnost so karateisti pokazali tudi na kongresu Mednarodne karate zveze (WKF), ki je ob robu 54. evropskega prvenstva za člane v Guadalajari v Španiji. "Če je uvrstitev našega športa v Tokio prinesla veliko pozitivnega, je bila novica o neuvrstitvi v program iger, ki jih bo leta 2024 gostil Pariz, za nas izjemno negativno presenečenje. Po besedah predsednika mednarodne karate zveze Antonia Espinosa ta odločitev še ni zabetonirana," ostaja optimističen Strojin.
Predsednik Mednarodne karate zveze, Španec Antonio Espinos, je prepričan, da odločitev Pariza še ni dokončna.
"Nihče nima pravega odgovora na vprašanje, zakaj so se Francozi odločili, kot so se. Ne glede na odločitev Pariza pa si želim, da mladi vztrajajo. Da držimo smer naprej, čeprav se zavedamo, da bo motivacija zaradi odločitve Pariza upadla. Za vsakega vrhunskega športnika so olimpijske igre velikanski cilj in temu primerna je motivacija, če pa veš, da tja ne moreš, je učinek seveda nasproten," je dodal.
V Guadalajari so karateisti stopnjevali akcijo #Karate2024:
Karate shows unity in Paris 2024 inclusion claims at #EuroKarate2019#Karate2024 @Paris2024 https://t.co/Jucvjeubqs pic.twitter.com/ufrHonJCVt
— World Karate Federation (@worldkarate_wkf) March 30, 2019
"Vsaj do Tokia naj nam dajo priložnost, da pokažemo svojo atraktivnost"
Slovensko upanje za nastop na olimpijskih igrah v Tokiu je evropska podprvakinja Tjaša Ristič, ki pritrjuje Strojinovim besedam: "Da imaš možnost uvrstiti se na olimpijske igrem je res velika motivacija. Na vsakem treningu zaradi misli na to tekmovanje narediš še nekaj več. Jaz to možnost imam, verjamem pa, da bo mojim mlajšim kolegicam, ki bi lahko merile na Pariz 2024, motivacija upadla. Zdaj se na vse mogoče načine borimo, da bi karate tudi leta 2024 obdržal olimpijski status. Vsaj do Tokia naj nam dajo priložnost, da pokažemo svojo atraktivnost, da se vidi, da smo zanimivi. Upam, da nam bo uspelo, saj je možnost uvrstitve na olimpijske igre res največja mogoča motivacija za vsakega vrhunskega športnika."
Get ready!! Our new video of KARATE fans around the world doing the #tsukiforkarate2024 challenge is coming! #Karate2024 pic.twitter.com/HR2jmZzEwV
— World Karate Federation (@worldkarate_wkf) April 2, 2019
1