Petek, 2. 10. 2020, 4.04
3 leta, 6 mesecev
Dejan Fabčič iz kajaka do loka
Slovenski zdravnik do paralimpijske norme še v tretji panogi
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,22
42-letni Primorec Dejan Fabčič, ki se je že v plavanju in kajaku med športniki invalidi uvrstil na paralimpijske igre, bo to poskušal še v lokostrelstvu, ki je od letos del slovenske paralimpijske družine.
Ko smo se v začetku junija s parakajakašem Dejanom Fabčičem pogovarjali ob njegovem tekmovalnem slovesu od vožnje kajaka, ni povsem zaprl vrat svoje športne kariere. Nasprotno, že takrat si je odpiral nova. V še tretjem športu, ki bi ga lahko pripeljal na njegove tretje paralimpijske igre. Prejšnji konec tedna je namreč v lokostrelstvu dosegel olimpijsko normo, a za odhod v Tokio potrebuje še kvoto.
Dvainštiridesetletni Primorec Dejan Fabčič je zdravnik interne medicine in vodja ambulante za bolezni ščitnice in diabetes v Novi Gorici, ter športnik, ki je v svoji pestri in plodni kariero dosegel in okusil že marsikaj.
Leta 2002 je svojo športno pot začel s plavanjem in jo leta 2013 nadaljeval v kajaku. Veslo je sicer letošnjo pomlad vsaj uradno postavil v kot, zato pa vedno več časa namenja loku.
Fabčič s fotografom Sportide Vidom Ponikvarjem.
V času stroge karantene lažje do tarče kot do reke
Ko v času karantene ni mogel trenirati na vodi, je lahko za domačo hišo streljal v tarčo. "Takrat sem res veliko streljal in očitno je, da se mi to danes obrestuje," pravi Fabčič, član Lokostrelskega kluba Budanje, ki je prejšnji konec tedna na državnem prvenstvu v lokostrelstvu dosegel normo za paralimpijske igre v Tokiu.
"Očitno imam res posebno srečo"
Lokostrelstvo ga je prvič zamikalo leta 2016, ko je na paralimpijskih grah v Riu de Janeiru, ki se jih je udeležil kot tekmovalec v kajaku, videl posnetek lokostrelstva, malo zatem pa ga je kolegica iz pevskega zbora, sicer trenerka lokostrelstva, pobarala, naj hčerki pripelje na trening, zraven pa še sam poskusi zadeti tarčo. To so bili zametki tega, kar se danes razvija v novo paralimpijsko zgodbo. "Kaj pa vem, očitno imam res posebno srečo, stvari se kar same od sebe razvijajo. Že s kajakom sem se začel ukvarjati po naključju, enako je zdaj z lokostrelstvom."
Zdravnik se ni odločil za amputacijo, ampak ...
Zgodba športnika iz Podnanosa ni zanimiva zgolj po športni, ampak tudi medicinski plati. Rodil se je namreč brez obeh golenic, kar je v preteklosti pomenilo amputacijo obeh nog pod kolenom, ki so jih nadomestili s protezami, a se je takrat mladi ortoped Albin Plahuta odločil, da ga bo dečka zdravil drugače. S presaditvijo tanke kosti, s katero je nadomestil manjkajočo golenico.
Fabčič je tako prestal kar 20 operacij, prvo že pri šestih mesecih, in uspel ohraniti svoje noge. Ne more jih sicer premikati v kolenu in gležnjih, kar nekoliko otežuje gibanje, pa vendar ...
Norma je prvi korak, zdaj je čas za lov na kvoto za Slovenijo
"Norma me je kar nekoliko presenetila. To je zdaj prvi korak do uvrstitve na paralimpijske igre, zdaj pa potrebujemo še kvoto oz. mesto, ki ga država dobi na POI. Za vsako državo sta na voljo dve kvoti, slovenski sta še obe prosti," je povedal.
Zanjo bo imel še dve priložnosti – najprej na evropskem prvenstvu na Sardiniji maja prihodnje leto, kjer se bodo delile kvote na evropskem nivoju, na voljo bosta dve, in nato še na kvalifikacijskem turnirju na Češkem, kjer bosta na voljo še preostali dve za tekmovalce z vsega sveta.
"Na voljo so torej še štiri kvote in dva wild carda," je pojasnil Fabčič, ki mu je dosežena norma vlila dodatnega zagona, in napoveduje, da se bo zdaj treningov lotil še bolj zagreto.
Važna je zgolj kilometrina, pa tudi hladna glava ne škodi
Zaveda se, da ga čaka še kar nekaj dela. "Izboljšati moram tehnika strela. Veliko smo že popravili, je pa treba še kaj izpiliti. Vedno je prostor za izboljšavo. Že zdaj mi kakšen strel uspe za čisto desetko, a ni dovolj samo en. Na tekmi imaš že v predtekmovanju 72 strelov, potem pa sledijo dvoboji ena na eni in izpadanje, kjer je ključno, da znaš ohraniti povsem hladno glavo. Tam je vse mogoče," napoveduje Primorec.
"Pri lokostrelstvu je važna zgolj kilometrina, torej število izstreljenih puščic, pa tudi hladna glava ne škodi."
Nekdanja lokostrelka Brina Božič je najbolj zaslužna za Fabčičev napredek na področju lokostrelstva.
Pod okriljem nekdanje lokostrelke
Fabčič trenira pod okriljem nekdanja lokostrelke Brine Božič. "Prav ona je najbolj zaslužna za moj napredek," pohvali mlado trenerko, ki je tudi trenerka slovenske paralokostrelske ekipe. "V njej sem sicer trenutno samo jaz, a se nadejava, da se bo ekipa sčasoma razširila. Paralokostrelstvo je letos postalo tudi del slovenske paralimpijske družine, za kar je najbolj zaslužna Lokostrelska zveza Slovenije," pravi Fabčič, ki je v luči bolj profesionalnega pristopa spremenil tudi terminologijo.
"Če sem prej doma govoril, da grem streljat, zdaj rečem, da grem trenirat," se pošali Fabčič, ki priznava, da je treniranje z lokom časovno precej manj potratno kot s kajakom.
