Ponedeljek,
18. 8. 2014,
19.37

Osveženo pred

7 let

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2

Natisni članek

Natisni članek

plavanje

Ponedeljek, 18. 8. 2014, 19.37

7 let

Sportalov zakaj #IzArhiva

Zakaj se plavalci depilirajo in kako cenjena je zmaga v kratkih bazenih?

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2
Peter Mankoč

Zakaj se plavalci depilirajo, zakaj lažje plavajo v večernem programu kot dopoldanskem, kako je s kopalkami, plavalnimi kapami in očali, kako se orientirajo v vodi in zakaj ne pogledujejo naokrog. Odgovarjamo v rubriki Sportalov zakaj.

Plavanje je ena od najbolj razširjenih športnih panog. Plavamo skoraj vsi. Običajno je to klasična žabica ali prsna tehnika, precej razširjen tudi kravl ali hrbtna tehnika, medtem ko je delfin zaradi svoje zahtevnosti bolj kot ne prestižna plavalna disciplina.

"Temeljne plavalne discipline so zadnjih sto let skoraj nespremenjene, spreminjajo se zgolj malenkosti. Ugotavljajo, kateri zaveslaji so pod kakšnim zornim kotom hitrejši, ali so roke stegnjene ali pokrčene in podobno. Skratka, plavanje ni povsem spontano, lahko rečemo, da je kar cela znanost," poudarja plavalec kranjskega Triglava Emil Tahirović, s katerim smo se ozrli v plavalno tematiko.

Emil Tahirović je bil specialist za kratke bazene. | Foto: Vid Ponikvar Emil Tahirović je bil specialist za kratke bazene. Foto: Vid Ponikvar

Kdaj in kako začeti?

Otroci se prvih plavalnih zaveslajev lotevajo v obdobju prehoda iz vrtca v osnovno šolo, in čeprav takrat lahko že lahko dojamejo vse štiri plavalne tehnike, jih z delfinom običajno ne mučijo, pravi Tahirović."Najbolj se posvečamo prsni tehniki oziroma žabi, iz tega se učenje nadaljuje v kravl oziroma raketo, pri čemer otroke učimo brcanja, nato pa prek zaveslaja nog nadaljujemo z obratom na hrbet, kjer otroci izvajajo tako imenovanega vojačka, temu sledi še delfin. Če se otroci plavanja lotijo že v vrtcu, je to za njihov napredek zelo dobrodošlo," poudarja Tahirović, ki ima kot trener plavanja precej izkušenj tudi s poučevanjem najmlajših.

Kako dolgo plavalci lahko plavajo pod vodo?

Med spremljanjem plavalnih tekmovanj smo priča precej dolgemu plavanju pod vodo, ki sledi odrivu s štartnega bloga. Kakšna so pravila oziroma omejitve? "Pri delfinu hrbtno in kravlu lahko plavalci pod vodo plavajo 15 metrov, medtem ko je prsna tehnika omejena na en podvodni zaveslaj," pojasnjuje plavalec, ki je pred kratkim prevzel trenersko vlogo v plavalnem klubu Železniki Ratitovec.

Kako je depilacija povezana z vrhunskimi plavalnimi dosežki?

Tako kot pri vrhunskih kolesarjih je depilacija pomemben, čeprav nadležen in zahteven sestavni del življenja vrhunskih plavalcev, ti nadležno opravilo najraje opravijo na predvečer večjih tekmovanj.

Damir Dugonjić za depilacijo porabi debele tri ure. | Foto: Vid Ponikvar Damir Dugonjić za depilacijo porabi debele tri ure. Foto: Vid Ponikvar

Damir Dugonjić je na primer v pogovoru za Sportal priznal, da za depilacijo porabi debele tri ure, najraje uporabi topo britvico, ki mu postrga še del povrhnjice, tudi Tahirovič pa je dejal, da je dan pred pomembno tekmo komaj čakal, da se čim prej vrne v hotel, da bi lahko kar najhitreje opravil depilacijo.

"Plavalci se običajno depilirajo na predvečer tekmovanja, nekateri to opravijo tik pred štartom. Pod prho," pojasnjuje Tahirovič in priznava, da skok v vodo zaradi odstranjene povrhnjice ponuja povsem drugačne občutke, prav zagotovo pa pripomore tudi k boljšemu rezultatu.

Razlika med 25- in 50-metrskimi bazeni, kaj pa 25-jardski?

Čeprav imamo Slovenci po zaslugi Petra Mankoča sila pester nabor vrhunskih rezultatov v 25-metrskih bazenih, pa se zdi, da se rezultatov, ki so doseženi v kratkih bazenih, drži sloves manjvrednih v primerjavi z dosežki v 50-metrskih bazenih. Kako na to domnevo odgovarja Emil Tahirović?

"Svetovna elita je svetovna elita, ni pomembno, ali je navzoča v 25- ali 50-metrskih bazenih, in to ne glede na to, da olimpijske discipline izvajajo le v 50-metrskih bazenih. Tudi če pogledamo smučarske skoke, lahko ugotovimo, da so dosežki enakovredni na velikih ali majhnih skakalnicah, zato ne razumem, zakaj tega ni v plavanju," se sprašuje Tahirović, ki se mu zdi, da to diši po slovenskem fenomenu. Sam je, kot pravi, rezultate v 25- ali 50-metrskih bazenih vedno vrednotil enako.

"Mislim, da bi morali na Plavalni zvezi Slovenijo dati jasno znamenje, da je plavanje v kratkih in dolgih bazenih povsem enakovredno, če pa že vodilni glede tega ne ukrenejo nič, potem bo pri takem vrednotenju tudi ostalo."

Poleg 25- in 50-metrskih bazenov se uporablja tudi termin 25-jardski bazen, ta je nekoliko krajši od 25-metrskega. Tovrstni bazeni so značilni za ZDA, v njih pa običajno prirejajo ameriška študentska tekmovanja, ki imajo v ZDA izredno dolgo tradicijo.

Plavalna kapa in očala kot del obvezne opreme ali praktični pripomoček?

Plavalna očala, ki omogočajo spremljanje plavalne tehnike tudi pod vodo, so se skozi zgodovino plavanja izkazala kot zelo praktičen pripomoček, plavalna kapica pa je priporočljiva zato, ker z njo omenijo morebitne motnje. "Ne gre za to, da si pod kapo ne boš zmočil las, ti bodo mokri v vsakem primeru, ampak za to, da med plavanjem ne goltaš svojih las. In to dobesedno."

Ali je možno spremljati dogajanje v sosednjih progah?

Plavalci, ki plavajo znotraj plavalnih prog (te merijo 2,5 metra v širno), sicer lahko spremljajo dogajanje v sosednjih progah, a Tahirović kot trener poskuša svoje varovance prepričati, naj med tekmo ne ugotavljajo, kdo je pred njimi in kdo za njimi, ampak naj se raje ukvarjajo s svojo tehniko in zaveslajem. Prepričan je, da na tekmah evropskih in svetovnih prvenstev ni plavalca, ki bi s pogledom lovil sotekmovalce.

"Razen če si v takem položaju, kot je bil pred leti Peter Mankoč, ki je bil na eni od tekem v taki prednosti, da je lahko mirno pogledoval še levo in desno," se spominja sogovornik.

Peter Mankoč | Foto:

Zakaj je dopoldan težje plavati kot zvečer?

Plavalci pred nastopi večkrat potarnajo, da se jim zdi precej težje plavati v dopoldanskih kvalifikacijah kot pozneje na popoldanskem ali večernem finalu. To pomeni, da so plavalci bolj navajeni večernega termina ali so v ozadju drugi razlogi? "Telo je popoldne bolj zbujeno kot dopoldne in pri tem niti ni pomembno, ali gre za tekmovanje, trening ali šolo.

Res je sicer, da imamo popoldne precej manj energije, a zbujeni smo prav zagotovo precej bolj. Drugi razlog je, da večina plavalcev trenira popoldne, zato je bolj navajena popoldanskih nastopov, a je po drugi strani res tudi, da plavalci evropskega in svetovnega ranga trenirajo enajstkrat na teden, od tega tudi petkrat dopoldne, kar pomeni, da jim tudi dopoldanski termini ne bi smeli biti tuji."