Sobota, 28. 10. 2023, 4.01
9 mesecev, 2 tedna
Sobotni intervju: Eva Terčelj
Nevarna izkušnja: "Vem, da ni mislila nič slabega" #video
"Dekle je za tem prišlo do mene in se mi opravičilo," je po nevarni izkušnji povedala Eva Terčelj, slovenska športnica in kajakašica na divjih vodah, ki bo v Parizu že tretjič nastopila na olimpijskih igrah. Te bodo zanjo drugačne, saj bo imela tokrat dve priložnosti. In zakaj ne bi izkoristila obeh?
Eva Terčelj, kajakašica na divjih vodah, že nekaj let spada med najboljše kajakašice na divjih vodah. Kljub svojim dolgoletnim izkušnjam nam je razkrila, da v kajakaškem krosu, ki je nova olimpijska disciplina, včasih tudi za tako izkušeno tekmovalko, kot je ona, postane predivje in tudi nevarno. A o tem med tekmovanjem ne razmišlja, saj sicer verjetno ne bi dosegala takšnih rezultatov.
Eva, danes 31-letna izkušena športnica, je blestela že v mladinskih kategorijah. Čez leta je postala ena najboljših kajakašic na svetu. V svoji vitrini ima že vrsto lovorik z največjih tekmovanj, med njimi tudi naslov svetovne prvakinje v slalomu iz leta 2019. Na zadnjem svetovnem prvenstvu v Londonu je v kajakaškem krosu osvojila bronasto medaljo in s tem napovedala, da na prihodnjih OI lahko tudi v tej disciplini poseže zelo visoko. Ob tem vendarle priznava, da je včasih v kajakaškem krosu lahko precej nevarno.
Naša sogovornica pa ni samo odlična športnica. Že pred leti je magistrirala iz arhitekture in še vedno jo ta zelo zanima. Poskusila je že delati tudi na tem področju, a ugotovila, da služba in vrhunski šport ne gresta skupaj. Zdaj si želi izkoristiti možnost, ki ji jo ponuja vrhunski šport, v arhitekturi pa si vsekakor ne zapira vrat.
Sezona se je za vas končala. Kako utrujeni ste po njej?
Letošnja sezona se mi je zdela res dolga. Proti koncu so se mi začele pojavljati zdravstvene težave, saj sem zadnji teden zbolela. Bilo je psihično in fizično naporno. Od marca do sredine oktobra nisem imela pravega premora. Da, to je bila ena daljših sezon v moji karieri.
Vam je z leti vse težje prenašati vse napore, ki jih zahteva sezona v kajaku in kanuju na divjih vodah? Za vami je namreč že ker nekaj sezon na najvišji ravni.
Moram povedati, da se vsako leto pozna pri regeneraciji. Vedno več poudarka moram nameniti tudi temu. S tega vidika se moram bolj pametno lotiti stvari. Po drugi strani ti tudi izkušnje nekaj dajo. Ravnotežje športnih let se pozna na več načinov.
"Rada se ukvarjam s športom in tudi same tekme mi predstavljajo izziv."
Verjetno še vedno čutite veselje do veslanja in tekmovanja.
Da, še vedno. Že med zimo, ko sem trenirala, sem razmišljala, da ti sam trening prinaša zadovoljstvo, ko ga dobro opraviš. Sama pri sebi vidim, da mi šport veliko pomeni. Rada se ukvarjam s športom in tudi same tekme mi predstavljajo izziv. Zadovoljstvo je še večje, če ti rezultatsko uspe, ampak tudi sami treningi mi prinašajo zadovoljstvo.
O naporni sezoni sem vas spraševal tudi zato, ker več kot uspešno tekmujete tudi v kajakaškem krosu, novi olimpijski disciplini. Kako naporna je ta disciplina?
Zame je novo, da imam dve disciplini, ki ju moram usklajevati. Na začetku zavestno nisem posvečala dodatne energije kajakaškemu krosu. Učila sem se in trenirala predvsem na tekmovanjih. Da, pozna se mi, da mi ta disciplina pobere dan počitka med tekmami, ki si sledijo druga za drugo. Zdaj tega dneva nimam in s tega vidika je naporneje. Zmeraj pomislim na druge tekmovalke, ki imajo že nekaj let dve disciplini, marsikatera tekmovalka ima tudi tri discipline. Vseeno jim uspe to nekako združiti. Potem se sama sebi nekoliko manj smilim (smeh, op. p.). Zagotovo je bila to stvar v letošnji sezoni, ki sem se je morala navaditi in jo vzeti v zakup.
Eva Terčelj z bronasto medaljo z letošnjega svetovnega prvenstva
Kaj vam pomeni bronasta medalja s svetovnega prvenstva v tej disciplini?
To je dosežek, ki sem ga res vesela. Predvsem po neuspešnem tekmovanju v slalomu mi je še toliko več pomenilo, da sem svetovno prvenstvo končala v lepi luči. Kajakaški kros je vseeno disciplina, ki ima nekoliko več dejavnikov nepredvidljivosti, kot jih ima slalom. Že zaradi same specifike te discipline si nočem nalagati prevelikih rezultatskih pričakovanj, čeprav sem v tej disciplini dosegla že kar nekaj lepih rezultatov. Ko se ti sestavi celoten tekmovalni dan s takšnim lepim rezultatom, je zelo lepo.
Na svetovnem prvenstvu v slalomu, ki je vseeno vaša paradna disciplina, ste doživeli razočaranje, potem ko ste obstali v kvalifikacijah in le za mesto (31.) zgrešili polfinale. Kako težko se je bilo pobrati in se osredotočiti na kajakaški kros?
Že kvalifikacije v slalomu so bile zelo specifična tekma. Proga je bila tako odprta, da ni pokazala pravih odlik tekmovalcev. Ko sem pozneje analizirala svojo vožnjo, sem ugotovila, da nisem delala nobenih večjih napak. Pravzaprav sploh nisem imela slabe tekme. Mislim, da sem bila tudi dobro pripravljena. Po eni strani je bilo razočaranje toliko večje, ker še vedno verjamem, da sem bila sposobna zelo dobro tekmovati. Da, težko je bilo iti čez to. Srečo sem imela, da sem imela vmes dva dni premora, da sem se lahko na novo pripravila. Na sami tekmi v krosu sem bolj uživala v razpletu in dogodku, ki je sledil.
Na začetku je bilo pri tej disciplini kar nekaj nerazumevanja in negodovanja nekaterih tekmovalcev. Pri vas se zdi,
da ste jo hitro sprejeli. Imate radi nove stvari?
Da, zmeraj se mi je zanimivo preizkušati v nečem novem. Če do določene stvari vzpostaviš negativen odnos, se že v štartu postaviš v slabši položaj. Zakaj pa se ne bi preizkusila v nečem novem? Če se lotiš nečesa, ko je šele na začetkih, je lažje rasti s to disciplino, kot če se je lotiš pozneje in zamudiš to priložnost. Zelo zanimiva mi je taktika, ker jo je treba res naštudirati in čim bolj logično postaviti. Všeč mi je dinamika, je pa še vedno možnost poškodb. To je tisti slabši vidik te discipline.
Ravno to. Ko smo lahko spremljali kajakaški kros na zadnji tekmi svetovnega pokala v Parizu, je bilo v ženski konkurenci kar nekaj mejnih oziroma zelo nevarnih potez. Zdi se, da ste tekmovalke čedalje bolj brezkompromisne. Se ne bojite kakšnih nepotrebnih poškodb oziroma se vam ne zdi vse skupaj že prenevarno?
Pravzaprav o poškodbah ne razmišljam, je pa res, da je bilo na zadnji tekmi veliko izrazitih nesreč in poškodb. Po mojih izkušnjah je tako, da bolj ko je tekma pomembna, bolj je vsak tekmovalec pripravljen tvegati, da bi mu uspelo. S pomembnostjo tekme se povečuje tudi možnost nezgod. Moja izkušnja je, da se bolj bojim manj kakovostnih tekmovalk, ki imajo stvari manj pod nadzorom in manj naštudirano tehniko. Prej se poškoduješ zaradi katere od njih kot pa katere od res izkušenih tekmovalk. Mislim, da moraš znati presoditi, kdaj lahko koga izrineš tehnično, ne pa z neko silo in nenadzorovanim zabijanjem. V tem primeru se lahko hitro zgodi poškodba in lahko le upaš na najboljše.
V kajakaškem krosu so pogosti nevarni položaji. Slabe izkušnje ima tudi Eva Terčelj.
Ste imeli sami kdaj negativno izkušnjo v kajakaškem krosu?
Najbolj bolečo izkušnjo sem imela na svetovnem pokalu v La Seu d'Urgellu v Španiji, kje je šla južnoafriška tekmovalka na vso moč v moj trup. Za njo sem še najmanj računala, da bom imela težave. Ob tem sva se obe ustavili in si onemogočili napredovanje. Ravno zaradi tega se mi zdi, da so bolj nevarne manj kakovostne tekmovalke. Dekle je za tem prišlo do mene in se mi opravičilo. Vem, da ni mislila čisto nič slabega. Nihče noče nikomur slabo, ampak eno je nadzor, drugo pa je žar boja.
Torej med tekmovalkami v takšnih primerih ni nobenih zamer?
Ne, nikakor ne. Sama na to ne gledam na takšen način in upam, da tudi preostale tekmovalke niso jezne name. Tak je šport in verjetno se vidi, ali ima kdo slabe namene. Mislim, da večina tekmovalk zelo športno tekmuje.
Se vam morda zdijo pravila pri kajakaškem krosu preveč ohlapna? Bi lahko to disciplino naredili varnejšo?
Da, zagotovo. Ko sem na tekmi v Parizu že v prvih krogih izpadla, sem imela možnost podrobneje spremljati tekmovanje. Mislim, da je še vedno zelo veliko dvoumnih odločitev oziroma nekonsistentnih. Enkrat se sodi nekaj, drugič ne. Glede tega se mi zdi, da smo še nekoliko zmedeni oziroma bi mogli biti bolj strokovni ali pa bolje opremljeni, da bi bile odločitve bolj pravilne in natančnejše.
Eva Terčelj veliko treningov opravi na tacenski progi, ki pa je v zadnjih poplavah utrpela veliko škodo.
V slalomu vam letos ni uspelo priti na stopničke, a ste bili precej konstantni. V skupnem seštevku slaloma ste bili šesti. Ste sicer zadovoljni s sezono v slalomu?
Rezultatsko in tudi tako sem najbolj zadovoljna z evropskim prvenstvom, na katerem sem bila peta. Za preostanek sezone bi lahko rekla, da bi si želela več konstantnosti. Res je, da smo si za glavni cilj postavili evropsko in svetovno prvenstvo. Temu primerno smo tudi tempirali formo. Temu smo podredili vse, kar pomeni, da vse preostale tekme niso bile v ospredju. Mislim, da je še kar nekaj rezerve, in želim si, da bi v prihodnosti še bolj izkoristila vse svoje sposobnosti.
Kaj za vas pomeni to, da ste si že leto pred olimpijskimi igrami zagotovili olimpijsko vozovnico?
Že kar nekaj izkušenj imam s kvalifikacijami in samimi olimpijskimi igrami. Zelo sem vesela, da sem se že slabo leto prej uvrstila na olimpijske igre. Ponavadi sva se z Uršo Kragelj borili do zadnjega. Na koncu ti ostaneta samo še dva meseca do olimpijskih iger, da se lahko pripraviš. Vesela sem, da imam to možnost, a moram se zavedati, da delo ni opravljeno in da me čaka veliko dela čez zimo.
Vesela je, da je lahko veslala v času Urše Kragelj, ki je že končala tekmovalno pot.
Omenili ste Uršo Kragelj, ki je že končala športno kariero. Dolga leta je bila vaša glavna konkurentka. Jo kaj pogrešate?
Pravzaprav jo. Zelo velikokrat pomislim, kako je bilo, ko sva skupaj trenirali in tekmovali. Takrat, ko se je to dogajalo, sem vseeno večkrat pomislila, kako lepo bi bilo, če Urša ne bi tekmovala, danes pa sem prepričana, da sva bili zaradi tega obe boljši in obe dali še več od sebe. Urša je bila zelo dobra tekmovalka in tehnično zelo dovršena. Pogrešam jo in zelo vesela sem, da sva tekmovali v istem obdobju.
V Parizu boste že tretjič nastopili na olimpijskih igrah, izkušenj imate torej dovolj. Kako se boste lotili teh olimpijskih iger? Zdaj namreč že zelo dobro veste, kako je nastopiti na olimpijskih igrah.
Zagotovo. Nikoli nisi v istem položaju za pripravo. Zagotovo bom najprej analizirala potek zadnje sezone, se iz tega čim več naučila in hkrati iz izkušenj z olimpijskih iger, pri katerih imam še nekaj dolga. Ne prvič ne drugič se nisem najbolje znašla in nisem pokazala tistega, kar sem si želela. Imam veliko motivacije, idej in ciljev.
Pregovorno radi rečemo, da gre v tretje rado. Kaj bi radi dosegli v Parizu 2024? Vseeno je treba povedati, da že nekaj let spadate v sam vrh najboljših kajakašic in da imate v svoji vitrini tudi naslov svetovne prvakinje.
Sama sem nekoliko vraževerna. V športu ti ni nič dano in nič ti ni zagotovljeno. Maksimalno se bom potrudila, o rezultatu sploh ne razmišljam. Želim si le, da bi bila na koncu zares zadovoljna, ne pa razočarana, kot sem bila že dvakrat do zdaj.
Eva Terčelj je že pred leti dokončala študij arhitekture. Še danes jo ta zelo zanima.
Na olimpijskih igrah v Parizu boste tekmovali v dveh disciplinah (slalom, kajakaški kros). Bo zaradi tega kaj lažje tekmovati, saj boste imeli dve možnosti?
Raje bom razmišljala, da sta to dve priložnosti. Zakaj mi ne bi uspelo v obeh (smeh, op. p.)? Letos sem zato tekmovala v obeh disciplinah, da vidim, kako je, če imam dvojni program. Zakaj pa ne?
Kateri disciplini bosta posvečali več pozornosti?
Še vedno mislim, da bom večino treninga opravila v slalomu. Tega sem navajena in imam neki sistem treniranja. Na koncu mi tudi sam trening slaloma pomaga za kros. Bo pa zagotovo treba opraviti kakšen bolj specifičen trening protitočnih vrat v kajakaškem krosu. Tehnika napreduje in zagotovo bodo tudi drugi tekmovalci boljši. Treba bo nekaj narediti tudi na tem področju.
Ob vsem tem je treba povedati, da ste med kariero leta 2018 magistrirali iz arhitekture in nekaj prakse opravili v Švici. Znani ste kot zavzeta in organizirana športnica. Spremljate arhitekturo, se v prihodnje vidite v tem poklicu?
Spremljam jo ves čas. Tudi v vsakem mestu, če imam le čas, si grem ogledat kakšno stavbo in projekt, ki mi je bil zanimiv že med študijem. Da, še vedno me vleče in tudi zelo zanima. Mislim, da je arhitektura zelo široko področje, ki si ga želim raziskati. Želim si najti nekaj, kar bi me zelo veselilo, tako da si glede tega puščam odprte možnosti. Res je, da sem vmes že poskusila delati na tem področju, ampak to ti vzame preveč časa in energije. Videla sem, da v športu ne bi mogla biti 100-odstotna. Glede na to, da sem v šport že toliko vložila in prišla že tako daleč, si želim izkoristiti priložnosti, ki so mi v športu še na voljo. Zagotovo si ne zapiram vrat v arhitekturi. Mislim, da ti življenje omogoča veliko možnosti, če si odprt za njih. Zanima me veliko stvari in upam, da bom imela priložnost raziskati še marsikaj drugega.
Kako dolgo še?
Zdaj so verjetno vaš glavni cilj olimpijske igre v Parizu. Že kaj veste, kaj se bo dogajalo po olimpijskih igrah?
Že zadnjih nekaj let si iz sezone v sezono postavljam cilje. Izjemoma so bile dolgoročen cilj olimpijske igre, ker je bila to vseeno velika želja. Po naslednji sezoni res še nimam nobenih načrtov. Želim se čim bolje pripraviti in čim bolje tekmovati ter si potem vzeti čas, stopiti korak nazaj, pogledati in premisliti. Me pa res nič ne ovira oziroma omejuje, tako da si bom pustila proste roke.
Preberite še: