Janja Garnbret
Petek, 7. 4. 2023, 4.00
1 leto, 7 mesecev
prva tekma za aktualno olimpijsko prvakinjo šele junija
Janja Garnbret: Vsak zdravnik je mojo poškodbo videl drugače #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,90
2
Janja Garnbret, ki se je v začetku februarja poškodovala na treningu v Gradcu, se je dokončno poslovila od plastičnega škornja, s katerim je trenirala zadnja dva meseca. Zdaj je spet čas, da obuje plezalke.
Pravijo, da je vsaka stvar za nekaj dobra. Pa je res? Janja Garnbret zagotavlja, da je zaradi dveh mesecev, ko je zaradi poškodbe palca na levi nogi morala trenirati po prilagojenem programu, postala še močnejša. "Na koncu je pomembno samo, da to, kar sem pridobila v teh dveh mesecih, prenesem v plezanje z obema nogama in v smereh. Mislim, da sem se v teh dveh mesecih naučila tudi potrpljenja," je 24-letna Korošica, najbolj dominantna športna plezalka zadnjega obdobja, povedala v intervjuju za Sportal. Zakaj bo z vstopom v tekmovalno steno še nekoliko počakala, kje je dobila na videz neroden, v resnici pa zelo praktičen škorenj, ki je bil do nedavnega sestavni del njene opreme v steni, kdo vse ji je v obdobju rehabilitacije najbolj stal ob strani?
Nova sezona svetovnega pokala v športnem plezanju se bo začela 21. aprila v Hačiodžiju na Japonskem. Ne glede na to, da je Japonska njeno najljubše prizorišče in da je fizično odlično pripravljena, bo olimpijska prvakinja Janja Garnbret prvo balvansko tekmo v sezoni izpustila. Enako velja tudi za tekmi v Seulu v Južni Koreji (28. do 30. 4.) in v Salt Lake Cityju v ZDA (19. do 21. 5.). Na azijski turneji svetovnega pokala v balvanskem plezanju bodo slovenske barve zastopali Jernej Kruder, Anže Peharc, Zan Lovenjak Sudar, Luka Potočar, Katja Debevec, Mia Krampl in Sara Čopar. Garnbretova, ki se po poškodbi palca na levi nogi postopoma vrača v normalen trenažni proces, bo prvič tekmovala šele junija, ki se bo plezalna karavana ustavila v Pragi (2. do 4. 6.), vrhunec pa jo čaka avgusta, ko bo v Bernu v Švici na sporedu svetovno prvenstvo (1. do 12. 8.) in s tem tudi prve olimpijske kvalifikacije.
Sredi februarja ste dejali, da pričakujete enomesečno rehabilitacijo, zdaj se je podaljšala na dva meseca. Je v času sanacije poškodbe prišlo do kakšnih novih spoznanj glede poškodbe, je to razlog, da se je čas zdravljenja podaljšal?
Da, najprej je bilo rečeno, da gre za počeno kost, nakar se je po mesecu dni na dodatnih preiskavah pokazalo, da je počen tudi ligament na narastišču.
Prispevek Mateja Podgorška/Planet TV:
Verjetno gre za težjo poškodbo kot je počena kost?
Da, če že mora biti poškodba, si vsak želi, da gre za kost, saj se hitro zaceli, medtem ko pri ligamentu celjenje traja dlje, od osem do 12 tednov.
Kako ste sploh vedeli, pri katerih strokovnjakih poiskati pomoč?
Dobro vprašanje. Na srečo, trkam ob les, še nikoli nisem imela težav s kakršnimikoli poškodbami, zato tudi nisem imela nobenih referenc, kje iskati pomoč. Bila sem na pregledu v Ljubljani in v Rogaški, preko Red Bulla sem bila v Innsbrucku pri specialistu za športne poškodbe, obiskala sem tudi Mateja Drobniča, ortopeda in kirurga, specialista za stopala, tako da sem dobila več različnih mnenj.
Vsak zdravnik je mojo poškodbo videl nekoliko drugače, v takem položaju še nisem bila, so pa bili vsi mnenja, da operacija ne bo nujna. Tega sem se namreč najbolj bala. Vsi so se strinjali tudi, da bo okrevanje trajalo od osem do 12 tednov, da se ligament zaceli in to je to. Na koncu so mi rekli, naj začnem plezati po subjektivnih občutkih. Če se položaj poslabša, sledi ponovitev slikanja z magnetno resonanco.
Si že upate stopiti na prst? Se upreti z vso močjo?
Zdaj že, a le na tleh, le toliko, da se postavim na prste. Teči si še ne upam, tudi plate (navpična stena) še ne upam plezati niti si ne predstavljam, da bi stala na majhnem stopku. Tega si za zdaj še ne upam.
Poznate koga od plezalcev, ki je imel podobno poškodbo?
Ne, nisem še slišala za tak primer. Menda gre za zelo redko poškodbo pri plezanju.
Je mogoče potem to res posledica stare poškodbe, kar ste omenjali že v pogovoru februarja?
Da, strokovnjaki pravijo, da je mogoče, da se ta težava vleče še iz mladosti, saj sem v palcu že prej večkrat čutila bolečine, k sreči pa nikoli ni bilo nič resnega, poleg tega sem bila tega občutka vajena, tudi zaradi konstantnega nošenja plezalk. Da, možno, da je bil ligament načet že iz mladosti, potem pa se je na treningu zgodil trenutek, ko je bil prst čudno postavljen, pač čuden položaj v steni, in zgodilo se je, kar se je.
Sezono boste začeli v začetku junija v Pragi, kar pomeni, da boste za začetek izpustili tri tekme. Ste sploh kdaj že izpustili prvo tekmo v sezoni, odkar plezate na članski ravni?
Ne, še nikoli nisem izpustila prve tekme v sezoni in seveda bi si tudi zdaj želela sezono začeti na prvi tekmi, še posebej, ker je to na Japonskem, mojem najljubšem prizorišču, in ker so letošnje priprave potekale res perfektno. Vse je potekalo tako, kot je treba, pripravljena sem in seveda bi si želela v sezono vstopiti takrat kot vsi ostali, ampak s tem sem se sprijaznila, silila ne bom.
Tekme bom izpustila zato, ker še nisem stoodstotno prepričana v svoj palec. Šele zdaj namreč začenjam z obremenitvami. Do zdaj sem izvajala samo vaje za gibljivost, vadila sem na ravnotežni deski, izvajali smo terapije, prst sem obremenjevala le toliko, da mi ga je fizioterapevt premikal, da se je razgibal, nisem pa še prepričana, da bi lahko plezala brez tega, da bi pomislila na težave s prstom. To imam kar naprej v glavi. Hočem priti do trenutka, ko na to ne bom niti pomislila.
Kdaj ste prvič obuli plezalko?
Mislim, da je zdaj drugi dan, ko plezam s plezalko, pa še to ne cel trening.
Za koliko številk je večja kot običajno?
Običajno nosim številko 37, te pa so številka 39. Še vedno večino časa plezam po desni nogi in ročkam (plezanje brez uporabe nog), vsake toliko pa obremenim tudi poškodovan prst, da dobim spet informacije in občutek, kaj moram sploh početi z levo nogo.
Kako ste prestali zadnja dva meseca? Ste imeli občutek, da niste pozabljeni, ste imeli dovolj podpore?
Vedno sem imela dovolj podpore, poleg tega se mi zdi, da je zelo hitro minilo, kar tudi ni slaba informacija. Verjetno tudi zato, ker sem bolj ali manj lahko normalno trenirala. Če bi imela poškodovano ramo in bi morala osem tednov sedeti doma, bi se mi zmešalo (smeh).
Garnbretova s trenerjem Romanom Krajnikom.
Okrog sebe imam super ekipo. Roman (Krajnik, op. a.) spremlja vse, kar se dogaja na treningu, tudi fizioterapevt Matej (Bombač, op. a.) ima vse pod nadzorom. Pri njem v Rehabo centru v Divači, kjer ima v telovadnici manjšo steno, bom začela plezati s plezalko, tako da bom počasi obremenjevala prst, on pa bo lahko spremljal, kaj se dogaja v notranjosti.
V zadnjem obdobju ste zaradi zaščite prsta trenirali s posebnim škornjem. Je bil izdelan posebej za vas ali je šlo enostavno za nakup na spletu?
Za nakup na spletu, res, na Amazonu sem ga naročila (smeh). Gre za škorenj iz plastike in pene, toliko da mi je zaščitil prst pred udarci v oprimke. Izredno lahek je, nič me ni motil. Super občutek je bil v njem, kar navadila sem se ga. Zdaj ko nosim plezalko, me prav zebe v nogo (smeh).
Vas je kaj potrla misel, da vsi trenirajo, vi pa ne tako, kot bi si želeli?
Ne, ker sem delala stvari, ki bi jih tudi drugače, s tem, da sem zdaj trenirala še bolj. Seveda bi brez poškodbe plezala daljše smeri, pa zdaj tega nisem mogla in sem morala več plezati po desni nogi in ročkati, a še vseeno sem trenirala.
Kakšen načrt imate do začetka vaše sezone v začetku junija?
Večinoma bom trenirala na Verdu, del treningov pa bom verjetno opravila tudi v Innsbrucku in v Kopru. Počasi se bom spet priključila reprezentančnim treningom, še posebej v težavnosti, ker mislim, da bom na vrvi lahko plezala prej kot na balvanih.
Mislim, da v teh dveh mesecih nisem ničesar zamudila, seveda bi si želela plezati daljše smeri, saj me je najbolj skrbelo, da bi izgubila vzdržljivost, sem pa trenirala drugače, in je tudi vzdržljivosti ostala.
Vedno pravimo, da je vsaka stvar za nekaj dobra. Kaj najdete dobrega v tej vaši poškodbi?
To, da sem postala še močnejša. Nisem se sekirala zaradi poškodbe, na koncu je pomembno samo, da to, kar sem pridobila v teh dveh mesecih, prenesem v plezanje z obema nogama in v smeri. Mislim, da sem se v teh dveh mesecih naučila tudi potrpljenja.
Veliko medijsko zanimanje za odprt trening Janje Garnbret.
Preberite še:
2