Igra mačke z mišjo v drugem polfinalu

Drugi polfinalni par pokala je postregel z igro mačke z mišjo. Izkušenejše Kamničanke so namreč tekmice iz Ljubljane povsem nadigrale, ob tem pa je kakovost njihove igre zelo težko oceniti, saj se jim za zmago proti nerazpoloženim tekmicam ni bilo potrebno niti pošteno oznojiti. Gostje, brez najizkušenejše Jelene Strel Kosmač, so igrale katastrofalno, da so sploh osvojile toliko točk, kot so jih, se lahko zahvalijo napakam Kamničank.

Potek tekme je napovedal že začetek. Domače so po napakah gostujoče ekipe povedle s 4:0, gostujoči trener Dragan Salapura je s "time outom" začasno ustavil njihov nalet, a gostje so imele velike težave z organizacijo in zaključkom napada, tako da je razlika hitro spet začela naraščati. Tudi domače niso igrale brez napak, tekmicam so podarile kar nekaj točk, največ s servisi, toda to ni bilo usodno. Če je vitalovkam še uspelo sestaviti obetavno akcijo, pa jim je pot prekrižal visok blok kamniške ekipe, tako da izid prvega niza (25:12) nazorno kaže na to, kaj se je na igrišču dogajalo.

Nadaljevanje ni postreglo s spremembami. Slab sprejem Ljubljančank, slaba organizacija igre (pomagala ni niti menjava podajalke) in številne napake so olajšale delo gostiteljicam, ki so z lahkoto nabirale točke. Ob prvem tehničnem odmoru so vodile z 8:2, po dobrih servisih Teje Lenarčič in blokih Petre Kramolc so prednost še povišale na 12:2 ter 17:3.

Peščica gostujočih navijačev, ki je v prvem nizu še dajala nekaj glasu od sebe, je v nadaljevanju povsem utihnila, a je bila gotovo prepričana, da njihova ekipa slabše, kot je v prvih nizih, ne more igrati. A zgodilo se je ravno to. Do prvega tehničnega odmora tretjega niza je osvojila vsega točko, še to z nekaj sreče in po zaslugi napake domačih, kaj dosti bolje pa jim ni šlo niti po odmoru, tudi po zaslugi domačega trenerja Olega Gorbačova, ki je bil neusmiljen, saj je praktično ves čas v igri držal najboljšo postavo.