Bronasti olimpijec se sprašuje: Kaj bi Iztok počel brez Luke in obratno?

O tem, da je Luka Špik še zadnji član zlate veslaške generacije "Luka je še zadnji član naše veslaške generacije, ki končuje svojo športno pot. Logično je, da bo v veslanju nastala vrzel, to ni nobena skrivnost – tako kot je logično, da bo nekoč zapolnjena. A vprašanje je, kdaj."

Kaj bi Iztok brez Luke in obratno? "Vedno sem trdil, da Luka ne bi dosegal takšnih uspehov, če ne bi vzporedno počel vseh stvari, ki so ga zaznamovale. Tudi tiste famozne vožnje s kopalno kadjo, ki smo jo uporabili namesto boba. Luka je bil v tej kombinaciji zelo uspešen in upam, da bodo končno enkrat vsi dojeli, da sta bila v zmagovalnem dvojnem dvojcu enako pomembna oba veslača. Kaj bi Iztok počel brez Luke in obratno?"

Temni oblaki na obzorju "Skrbi me, kaj se bo v slovenskem veslanju dogajalo v prihodnosti, pa tudi v drugih športih, kjer nastaja vrzel. Poglejte samo alpsko smučanje, ki ga že nekaj let umetno držimo pokonci, pa nogomet, košarko!"

Bled ostaja središče zaradi pogojev, ne zaradi veslačev "Bled na neki način še vedno ostaja baza slovenskega veslanja, a bolj zaradi pogojev za delo, medtem ko je razpršenost veslačev precej večja."

O tem, da so mediji različno poudarjali enake rezultate "Omenjanje teh razlik me je presenetilo. Nisem pričakoval, da je to težava oziroma da jo Luka vidi kot tako. Je pa res, da so bili najini dosežki predstavljeni drugače, za kar je najbrž krivo to, da sva si bila značajsko povsem različna in da je bil Luka v času najinih začetkov izredno mlad.

O odnosu, ki se je z leti spremenil "Najin odnos se je skozi leta spreminjal, in to sem tudi sam večkrat izpostavil. Luka je bil na začetku najinega sodelovanja bolj tiho in je moral poslušati, sčasoma pa se je to seveda spremenilo. Mislim pa, da se je tako dojemanje najinega odnosa ohranilo. Neštetokrat sva morala odgovarjati na vprašanja, kako shajava eden z drugim, saj naj se ne bi marala. Ne vem, od kod tako razmišljanje.

Res je, da sva si zelo različna in da zunaj čolna nisva veliko časa preživela skupaj. Mislim pa, da je to zato, ker sva bila takrat, ko sva veslala skupaj, v povsem različnih življenjskih obdobjih. Razen čolna nisva imela ničesar skupnega.

Dejstvo je, da sva v čolnu delovala, tako kot je to omenil že najin trener Miloš Janša, in to je edino, kar je štelo.

Bi pa rad še enkrat povedal, da nisva nikoli povzdigovala glasu, sva pa dobro vedela, kdaj kdo koga spravlja ob živce in kdaj lahko s tišino poveš precej več kot pa s povišanim tonom.

O tem, kaj je Luka Špik prinesel slovenskemu veslanju in kaj Iztoku Čopu? "Luka je močno vplival na kartoteko slovenskega veslanja, v najino veslanje pa je prinesel svežino, ki sem jo takrat – zapadel sem v monotonijo in začaran krog četrtih mest – prav gotovo potreboval. Njegova mladost in svobodni duh ter moje izkušnje so se izkazale za zmagovalno kombinacijo.

Drug drugega nista spreminjala "Nikoli nisva skušala spremeniti drug drugega. Človek mora ostati tisto, kar je. Če ga spreminjaš, od njega prav gotovo ne boš dobil maksimuma. Kadar sva skupaj veslala, sem v čolnu užival. Kadar sva bila skupaj, sem tudi jaz od njegove energije bil na boljšem, kadar pa sva veslala vsak v svojem enojcu, mi je šel pošteno na živce, tako kot jaz verjetno njemu. Sva se pa oba dobro zavedala, zakaj sva tam in da sva eden zaradi drugega preprosto boljša."

Prepad do novega vrhunca je precejšen "Kar zadeva prihodnost slovenskega veslanja, mislim, da je prepad do novega vrhunca kar precejšen. Med trenutno aktivnimi ne vidim nikogar, ki bi vedel, kaj je potrebno za dosego vrhunskega rezultata. Lahko si najboljši v svojem okolju in na treningih, a na tekmah je treba pokazati še nekaj več. Sam sem imel srečo, da sem v to okolje vstopil ravno v času, ko so se že naučili osvajati medalje.

Skrbi me, da bo to vrzel težko zapolniti, še posebej zato, ker se je po olimpijskih igrah v Atenah leta 2004 široka paleta veslačev, ki bi danes še lahko veslali, poslovila. To ni samo težava slovenskega veslanja, podobno je tudi v drugih disciplinah. Če se ozremo proti Riu (Čop bo tam vodja olimpijske odprave), lahko vidimo, da sta od bolj izkušenih aktivna samo še Rajmond Debevec in Vasilij Žbogar. Razen pri kajakaših in judoistih velika luknja zeva povsod."

O Luki Špiku "Luka je bil v športnem pogledu velik fenomen, ki je Sloveniji prinesel velike športne uspehe. Seveda pa je bil drugačen, vsaj tako je bilo videti, a na treningu je vedno garal."

O Lukovi hvalnici svojemu dolgoletnemu trenerju "Čeprav je bilo na prireditvi omenjeno, da so vsi vrhunski športniki egoisti, pa bi raje rekel, da so egocentriki. To, da me je pohvali tako, kot me je, me je zelo presenetilo. Ne vem, morda me je hvalil celo preveč. Običajno se na trenerje pozabi."

Prihodnost si ne zasluži črnine "Mislim, da prihodnost slovenskega veslanja ni tako črna, kot bi jo nekateri radi prikazali. Mislim, da imamo še kar nekaj zaledja in jaz prihodnosti ne bi kar objokoval. Tudi v preteklosti ni vedno vse teklo gladko, pa takrat nihče ni dramatiziral. Z napori se bodo stvari postavile na svoje mesto.

18-, 19- in 20-letnikov je dovolj in ti so zdaj na vrsti za nošnjo zastave. Ne moremo pa napovedati, da se bo to zgodilo že jutri. Tega ne more napovedati nihče."