Anatolij Karpov dopolnil 60 let

Karpov se je rodil 23.5.1951 v takrat sovjetskem Zlatoustu. Šah je začel igrati pri štirih letih in postal mojstrski kandidat pri enajstih. Leto pozneje se je vpisal v slavno šahovsko šolo nekdanjega svetovnega prvaka Mihaila Botvinika, ki je o mladem Karpovu dejal: ''Fant nima pojma o šahu in zanj v tem poklicu ni prihodnosti.'' Zgodovina se je iz teh besed ponorčevala, čeprav je sam Karpov priznal, da je bilo njegovo razumevanje šahovske teorije v tistem času zelo zmedeno. ''Tolja'' je pod velikim maestrom zelo hitro napredoval in s 15 leti postal najmlajši sovjetski mojster do takrat (1966).

Leta 1972 je v kandidatskih dvobojih za izzivalca svetovnega prvaka najprej premagal Leva Polugajevskega (+3 =5), nato nekdanjega šampiona Borisa Spasskega (+4 -1 =6) in v finalu še železnega Viktorja Korčnoja (+3 -2 =19) ter si priboril pravico, da se za primat pomeri z Američanom Robertom Fischerjem, ki pa je glede obrambe naslova postavljal nesprejemljive zahteve, tako da je Karpov leta 1975 postal prvak za zeleno mizo brez ene same odigrane poteze, Fischer pa se je za dolga leta umaknil v šahovsko ilegalo.

V želji, da bi dokazal upravičenost naslova, je Karpov v naslednjih desetih letih igral skorajda na vseh večjih turnirjih in dosegal osupljive nize zmag proti najboljšim velemojstrom. Prvič je lovoriko najboljšega branil na Filipinih proti Korčnoju leta 1978 (+6 -5 =21), naslednjič pa sta se udarila tri leta pozneje v Italiji ( +6 -2 =10). Karpov je bil brez konkurence do pojave Garija Kasparova, ki ga je leta 1985 nasledil na šahovskem prestolu. Za naslov svetovnega prvaka sta vsega skupaj odigrala kar pet dvobojev, a Tolji vrnitev ni več uspela, čeprav sta bila tekmeca izredno izenačena – 19 zmag Karpova, 20 zmag Kasparova in kar neverjetnih 104 remijev.

Žezla mu resda ni nikoli več uspelo iztrgati iz rok njegovega velikega sodobnika, je pa zato leta 1994 na turnirju v Linaresu postavil neverjeten rekord. V španskem mestu so se med drugim zbrali Vladimir Kramnik, Gari Kasparov, Viswanathan Anand, Veselin Topalov, Aleksej Širov, Boris Gelfand, Gata Kamski, Judit Polgar … turnir pa je bil do tedaj najmočnejši v šahovski zgodovini. Zaradi seznama nastopajočih je Kasparov dejal, da bodo zmagovalca upravičeno klicali ''svetovni turnirski prvak''.

To je morda spodbudilo Karpova, ki je v 13. krogih zbral neverjetnih enajst točk in drugouvrščenega Kasparova prehitel kar za dve točki in pol. Na turnirju je sodeloval tudi Ukrajinec Aleksander Beljavski, ki danes igra pod slovensko zastavo. Nekoč je igral kandidatske dvoboje, takrat pa je zbral bori dve točki in na zadnjem mestu za Karpovom zaostal neverjetnih devet točk.

Karpov danes ni več aktiven, včasih pa se še udeležuje eksihibicijskih turnirjev v hitrejšem tempu. V šahovsko zgodovino se je zapisal z velikimi črkami in iz različnih razlogov, čeprav so mu napovedovali drugačno usodo.