Sreda, 21. 8. 2019, 17.21
5 let, 4 mesece
SLOVENSKI VESLAČI NA SP
30 let po prvi kolajni: kdo drži vesla?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,54
Dvojec Kres-Aljančič in olimpijske sanje
Medtem ko uradni cilj dvojnega dvojca, v katerem sedita Nik Krebs in Miha Aljančič, ostaja olimpijska vozovnica, čeprav v vodstvu reprezentanc ne skrivajo, da so možnosti skromne, pa naj bi lahki enojec Rajko Hrvat v neolimpijski konkurenci na svetovnem prvenstvu v Ottensheimu pri Linzu spadal celo v ožji krog favoritov za kolajno.
Čez nekaj dni bo minilo okroglih 30 let od trenutka, ko je dvojec Janša-Kraševec s kramarjem Slivnikom na Bledu s tretjim mestom, tedaj resda še pod jugoslovansko zastavo, slovenskemu veslanju priboril prvo odličje na svetovnih veslaških prvenstvih. Prihodnji teden pa bo minilo tudi okroglih deset let od brona gorenjsko-štajerskega četverca z bratoma Pirih, Rokom Rozmanom in Rokom Kolandrom na SP v Poznanu. To je bila hkrati tudi zadnja slovenska kolajna v olimpijskih disciplinah na svetovnih veslaških prvenstvih. Na skupno 16 kolajnah se je torej nabralo že kar nekaj plasti prahu, vmes, natančneje leta 2015, pa je do srebra prišel lahki skifist Rajko Hrvat.
Prav Primorec bo tudi najmočnejši adut zgolj tričlanske slovenske odprave na bližajočem se svetovnem prvenstvu, ki ga bo z več kot 1.200 veslači iz kar 80 držav med 25. 8. in 1. 9. gostil mrtvi rokav Donave v Ottensheimu pri Linzu. Manj visoko bosta med dvojci merila 20-letni Nik Krebs in dve leti starejši Miha Aljančič, ki bi si z uvrstitvijo na vsaj peto mesto v malem finalu, skupno torej enajsto, lahko zagotovila celo nastop na olimpijskih igrah v Tokiu. To je tudi uradni cilj, čeprav tako visoko letos še nista bila.
"Za več bo treba vložiti več"
"Cilji morajo biti visoki, zato z dvojcem kljub močni konkurenci merimo na olimpijske igre. Nik je bil sicer zaradi zdravstvenih težav dolgo zunaj trenažnega pogona. A v zadnjem obdobju sta trenirala brez težav. Je pa dejstvo, da bomo morali za tako visoke cilje v prihodnje vlagati več. Pogoji pri nas so preskromni. Navsezadnje smo imeli težave celo s čolnom," si je pred odhodom na SP čistega vina nalil trener posadke Dušan Jurše.
Olimpijski cilj sta sprejela tudi veslača. "Z malo sreče pri žrebu in ugodnem razpletu tekmovanj je tudi Tokio 2020 dosegljiv cilj. Predvsem po napredku na zadnjih treningih, ko sva se posvečala predvsem regatnemu delu," pravi Krebs, Aljančič pa ga je dopolnil: "Skupaj veslava že več let. Sva dovolj močna za napredek. Dobro poznava tudi prizorišče. "
Namesto v Tokio kar na Bled?
"Stopničke na zadnji tekmi svetovnega pokala so odlična popotnica. Osnovni cilj je kolajna. Želja po kolajni ni sporna. A karte se bodo na novo premešale. Ko bom na štartni liniji, bo izhodišče za vse enako. Lotil se bom vsake tekme posebej. Verjamem, da sem po štiritedenskih pripravah v Bohinju dobro pripravljen," pa pred četrtkovim odhodom v Avstrijo pripoveduje 33-letni Rajko Hrvat, ki je osrednji del priprav opravil v novozelandski družbi v Bohinju.
Čeprav je osredotočen predvsem na bližajoči se vrhunec sezone, pa se deloma že poigrava tudi s prihodnostjo. Čeprav se zdi realen predvsem nastop na SP v neolimpijskih disciplinah (obenem tudi mladinsko in U23 prvenstvo) na domačem Bledu, pa ni opustil niti olimpijskih sanj. "Lahko bi se preizkusil med težkimi enojci, a ker so tam veslači tudi več kot 20 kg težji, je to misija nemogoče. Morda bi lahko poskusili tudi z lahkim dvojcem. Bomo videli. Če se ne bom videl v nobeni olimpijski posadki, se bom pač osredotočil na Bled," pravi lahki veslač iz Izole.
Selektorjev pogled: Iztok Čop
Dve posadki, le ena v olimpijski disciplini. Pogled v ogledalo?
Da. Na žalost. Imamo majhno člansko bazo. Kot selektor pogrešam predvsem interno konkurenco. Veslačem se ni treba vsakodnevno dokazovati. Prav to pa je koncept, ki prinaša rezultate. Svetovna konkurenca je zelo zgoščena. Če si bil pred desetletjem z dvoodstotnim primanjkljajem še lahko 12., danes ne boš niti med dvajseterico. Poleg kakovosti in dela pa so potrebne tudi izkušnje. Zato tokrat ob izkušenem lahkem enojcu v ogenj pošiljamo tudi mlajšo zasedbo med dvojci. Mladi se morajo kaliti.
Kaj pa izhodišče? Tudi finančno?
Dejstvo je, da na proračunski lestvici tudi zaradi pomanjkanja vrhunskih rezultatov drsimo navzdol. Vseeno imamo doma dovolj dobre pogoje za delo. Ko bodo rezultati, bomo imeli na voljo tudi več sredstev. Tudi oprema bo na voljo. Pogrešam pa konstantno kakovost, ki bi omogočala realno visoka pričakovanja. Sam vem, koliko sem kot veslač ob obveznem programu dodatno vložil v delo. Vem tudi, kako delajo v tujini. Preprosto, kar je bilo dovolj pred desetletjem, danes ni dovolj. Treba je delati. Več in več. Športu je treba biti posvečen 100-odstotno. Nujna pa je tudi tekmovalna žilica.
Čez noč ne gre. A vseeno … Se vse skupaj premika počasneje, kot ste pričakovali ob imenovanju?
Tri leta sem prisoten v reprezentanci. Spoznavam delo v klubih, torej pri bazi. Imam širšo sliko. Težko bi pokazal na zgolj eno stvar, ki bi jo morali popraviti. Dejstvo pa je, da je zaradi teh pogojev težko zadržati trenerski kader. Po drugi strani pa je treba tudi tekmovalcem danes zagotoviti več, da vztrajajo v športu. Za nekega šestnajstletnika, ki obeta, danes ni zagotovila, da mu bo uspelo tudi v članski konkurenci. Čas zorenja se podaljšuje. Tudi kakovost na tekmovanjih do 23 let se je dvignila, saj je konkurenca med člani tako zelo zgoščena.
Bled bo prihodnje leto gostil svetovno prvenstvo v mlajših kategorijah. Kot vse kaže, se mu obeta še evropsko prvenstvo 2023. V načrtih je tudi nova kandidatura za člansko svetovno prvenstvo. So lahko domača velika tekmovanja tudi magnet za športnike?
To je vprašanje za veslače. Zame bi bilo domače tekmovanje zagotovo velik dražljaj. Upam, da bo to magnet. Dejstvo je, da smo na organizacijski ravni v prvi ligi. Nujen pa bo tudi rezultatsko-tekmovalni korak naprej. Ne skrivamo pa, da se organizacij lotevamo tudi zaradi zaslužka, ki ga nato namenjamo za šport.
