Ko postaneš prvak za točko, v zadnjem krogu, s trčenjem

Ob premoči Mercedesa se v zadnjih letih morda zdi, da je formula 1 predvidljiva. Nazadnje je zadnja dirka o prvaku odločala leta 2016, a med dirkačema Mercedesa. Nicu Rosbergu je na zadnjih štirih dirkah uspelo ubraniti visoko prednost, potem ko je bil štirikrat drugi. Lewisu Hamiltonu štiri zmage niso zadoščale. Nemec je postal prvak s prednostjo petih točk. Zadnja dirka med tekmecema iz različnih moštev pa je odločala v sezoni 2012. A najprej skočimo še bolj nazaj v športno preteklost.

Fudži 1976: Hunt 69 točk, Lauda 68 točk

Lauda in Hunt Foto: Gulliver/Getty Images Niki Lauda je bil s Ferrarijem na dobri poti proti drugemu naslovu svetovnega prvaka, nato je na Nürburgringu v grozljivi nesreči zagorel. Čudežno je v vsega nekaj tednih okreval in izpustil le dve dirki. James Hunt (McLaren) se mu je v tem času približal in o zmagovalcu je odločala zadnja dirka na Japonskem. Pod goro Fudži je tisto nedeljo močno deževalo. Lauda je bil prepričan, da je prenevarno za dirkanje, in je po dveh krogih parkiral v garaži. "Moje življenje je pomembnejše od naslova prvaka," je pozneje dejal Avstrijec. Hunt je za naslov prvaka potreboval vsaj četrto mesto. Najprej je vodil, po postankih na stezi, ki se je sušila, pa izgubil več mest. A dva kroga pred karirasto zastavico je le prišel na mesto, ki mu je prineslo prvo in edino lovoriko.

Las Vegas 1981: Piquet 50, Reutemann 49

Nelson Piquet Foto: AP / Guliverimage Sezona 1981 je bila ena od najbolj izenačenih v zgodovini. Na 15 dirkah je bilo kar sedem zmagovalcev (nihče ni dobil več kot treh dirk), na koncu pa je prvih pet ločilo le sedem točk. Veteran Carlos Reutemann (Williams) je imel šest dirk pred koncem prvenstva 17 točk prednosti pred mladim Nelsonom Piquetem (Brabham). A se je njegova prednost do finala v Las Vegasu stopila le na točko. Reutemann ni mogel računati niti na pomoč ekipnega kolega Alana Jonesa, saj sta bila sprta. Štartala sta iz prve vrste in Jones se je odpeljal do zmage. Reutemann je zaradi težav z menjalnikom izgubljal mesta in končal na osmem. Takrat je točke osvojilo le prvih šest dirkačev in Piquet je dirko končal na petem mestu. Dve točki zanj sta pomenili, da je s točko prednosti prvič postal svetovni prvak. Pozneje je Brazilcu uspelo še dvakrat, medtem ko se je Argentinec upokojil brez osvojene lovorike.

Kyalami 1983: Piquet 59, Prost 57

To je bil zadnji dirkaški naslov prvaka za voznika nekoč slovite ekipe Brabham. Piquet je imel sicer sredi sezone že 14 točk zaostanka za Alainom Prostom (Renault), pred finalom v Južni Afriki pa samo še dve, potem ko je zmagal v Monzi in Brands Hatchu. V Kyalamiju je Prost še tretjič na zadnjih štirih dirkah odstopil in Piquetu je tretje mesto zadoščalo za naslov prvaka. Na finalni dirki je zmagal Riccardo Patrese (Brabham), ki je bil v seštevku šele deveti. Tisto sezono je zmagalo kar osem različnih voznikov.

Adelajda 1986: Prost 72, Mansell 70

Prost je postal prvi po Jacku Brabhamu leta 1960, ki je ubranil naslov prvaka. A po eni od najbolj dramatičnih finalnih dirk. V igri sta bila še Nigel Mansell, ki je bil v vodstvu prvenstva zadnjih sedem dirk, in Piquet. V 64. od 82 krogov na VN Avstralije pa je na ravnini Brabham pri 290 kilometrih na uro Mansellu, ta je takrat vozil na tretjem mestu, razneslo zadnjo levo pnevmatiko. Tako je z zmago in dvema točkama prednosti pred Britancem ter tremi pred Brazilcem prvak postal Francoz.

“AND LOOK AT THAT!!” 😮💥

Remembering Nigel's Adelaide heartbreak 💔#F1 #AusGP pic.twitter.com/HV1pYHXmHs

— Formula 1 (@F1) March 11, 2020

Adelaide 1994: Schumacher 92, Hill 91

Schumacher in Hill Foto: AP / Guliverimage Po tragični smrti Ayrtona Senne (Williams) se je zdelo, da bo Michael Schumacher (Benetton) brez pravega tekmeca osvojil svoj prvi naslov prvaka. Osvojil je šest od uvodnih sedmih dirk. A si je sezono zapletel z dvema diskvalifikacijama (prvič prehitevanje v krogu za ogrevanje, drugič neskladnost na dirkalniku), zaradi neupoštevanja črne zastave pa je dobil še dve dirki suspenza. In tako se mu je Damon Hill (Williams) do zadnje dirke približal na vsega točko. Razplet VN Avstralije je bil eden od bolj kontroverznih. Sredi dirke je Hill napadel Schumacherja, a se je ta agresivno branil. Trčila sta in oba odstopila. Takrat komisarji niso posegali po kaznih tako hitro kot danes in Nemec se je veselil prve od sedmih lovorik. Podoben razplet je bil v sezoni 1997, a takrat se je Schumacherju maščevalo. Ko je s Ferrarijem v Jerezu zapeljal v Jacquesa Villeneuva (Williams), je odstopil samo on, Kanadčan pa je postal prvak.

#OnThisDay: 1994 Australian Grand Prix

Michael Schumacher seals the first of his seven drivers' titles, but it wasn't without controversy#F1 pic.twitter.com/OV4S2k7Lem

— Formula 1 (@F1) November 13, 2018

Suzuka 1999: Häkkinen 76, Irvine 74

Potem ko si je Schumacher v Silverstonu zlomil nogo, je tekmec Mike Häkkinena (McLaren) v Ferrariju za prvaka postal Eddie Irvine. S štirimi zmagami in štirimi točkami prednosti pred finalno dirko na Japonskem se je Ircu nasmihal naslov prvaka. To bi bilo eno od največjih presenečenj v zgodovini formule 1. A je dirko dobil Finec. Drugi je bil Schumacher, Irvine pa je na tretjem mestu zaostal minuto in pol. To je bil drugi in zadnji naslov za Häkkinena. Konstruktorsko lovoriko je osvojil Ferrari.

2003 Suzuka: Schumacher 93, Räikkönen 91

Schumacherjev šesti naslov. Foto: AP / Guliverimage Schumacher je četrtič zapored postal prvak s Ferrarijem, a sezona je bila mnogo bolj izenačena kot dve prej. Kar osem voznikov je tisto sezono prišlo do zmage. Schumacher je dobil šest dirk, Kimi Räikkönen (McLaren) sicer samo eno, a je bil kar desetkrat na stopničkah. Na zadnji dirki v Suzuki bi moral Finec za lovoriko zmagati, Nemec pa ne bi smel dobiti niti ene točke. Pred obema je bila zelo zahtevna naloga. Räikkönen je štartal z osmega mesta, Schumacher pa s 14. Dirko je dobil Rubens Barrichello, Kimi se je prebil do drugega mesta, Michael do osmega. Nemec je tako z dvema točkama prednosti še šestič postal svetovni prvak, kar je bil nov rekord.

Interlagos 2007: Räikkönen 110, Hamilton in Alonso 109

Räikkönen, zadnji prvak s Ferrarijem Foto: AP / Guliverimage Sezono je zaznamovalo ekipno rivalstvo v McLarnu med aktualnim dvakratnim prvakom Fernandom Alonsom in novincem Lewisom Hamiltonom. Nič počasnejši pa ni bil Kimi Räikkönen (Ferrari). Hamilton je imel pred zadnjima dvema dirkama lepo prednost, nato je na Kitajskem ob vožnji v bokse zdrsnil v pesek, iz katerega se ni rešil. Na finalu sezone v Braziliji smo tako spremljali troboj za prvaka, pri čemer je bil Räikkönen tretji v točkovanju. Britanec se je zaradi težav z menjalnikom na dirki prebijal iz ozadja. Finec je za naslov potreboval zmago, Španec pa ne bi smel biti boljši kot tretji. In prav tak je bil razplet dirke. Hamilton je prišel do sedmega mesta. Na koncu je torej trojico ločila le točka. To je bil Räikkönenov edini naslov prvaka. Dvakrat je bil še drugi in trikrat tretji. Odtlej noben voznik Ferrarija ni bil več prvak.

Interlagos 2008: Hamilton 98, Massa 97

Pirova zmaga za Masso Foto: AP / Guliverimage Še bolj filmski je bil razplet naslednje sezone. Hamiltonov tekmec za prvaka je bil Felipe Massa (Ferrari). Poskočni konjič je bil tisto sezono hitrejši, a je imel Brazilec obilo smole. Štirikrat je odstopil, od tega dvakrat, ko je vodil dirko. Pred finalno dirko v Massovi domovini je imel tako Hamilton sedem točk prednosti. Brazilec je odpeljal popoln konec tedna: najboljši štartni položaj in zmaga. Britanec je za svojo prvo lovoriko potreboval peto mesto. Takrat je točke dobilo prvih osem (10 za zmago, štiri za peto mesto). Dež je ob koncu dirki zapletel razmere. Hamilton je po menjavi pnevmatik na tiste za rahel dež dva kroga pred ciljem zdrsnil na šesto mesto. V zadnjem krogu se je dež okrepil, četrtouvrščeni Timo Glock (Toyota) je s pnevmatikami za suho stezo vozil vse počasneje. Massa je prečkal ciljno črto in se z več kot 100 tisoč navijači že veselil naslova, potem pa je 30 sekund za njima v zadnjem zavoju dirke Hamilton prehitel Glocka. In s petim mestom domačinu ukradel tako želeni naslov! Pri 23 letih je postal najmlajši prvak.

#OnThisDay in 2008 🗓@LewisHamilton wins his first #F1 title after a dramatic final lap in Brazil 🏆#OTD pic.twitter.com/nRvaE8VWTY

— Formula 1 (@F1) November 2, 2017

Abu Dabi 2010: Vettel 256, Alonso 252

Šele tretjič se je zgodilo, da je prvak postal dirkač, ki pred finalno dirko tisto sezono sploh ni vodil v skupnem seštevku. Sebastian Vettel (Red Bull) je dobil zadnji dve dirki in Alonsu (Ferrari) lovoriko speljal za štiri točke. To je bil njegov prvi od štirih naslovov prvaka, dosegel pa ga je kot najmlajši v zgodovini (star 23 let in 134 dni). Španec bi moral dirko v Abu Dabiju končati na petem mestu, a je bil sedmi. Dirka, ki gotovo še danes velja za eno od največjih nočnih mor za Alonsa, saj ni in ni mogel prehiteti šestouvrščenega Vitalija Petrova (Renault).

Interlagos 2012: Vettel 281, Alonso 278

Vettel je Alonsu dvakrat speljal naslov prvaka. Foto: AP / Guliverimage Sezona 2012 je bila najtesnejša, odkar točke podeljujejo prvim desetim voznikom, zmagovalcu 25 (od leta 2010). In to je bila že tretja sezona, ko je Alonso (Ferrari) na zadnji dirki izgubil naslov. Tokrat je bil Španec v vlogi izzivalca, saj je imel pred VN Brazilije 13 točk zaostanka za Vettlom (Red Bull). Nemec je po slabem štartu in trčenju z Brunom Senno nazadoval na zadnje mesto. Alonso se je z osmega štartnega mesta prebil na končno drugo mesto, kar bi mu zadostovalo za lovoriko, če bi bil Vettel sedmi ali slabši. Pa je osvojil šesto mesto in s temi točkami prednosti tretjič dvignil pokal za prvaka.