Dirkanje je Johnu dalo slavo v MotoGP in formuli 1 ter vzelo sina

V formuli je bilo do danes odpeljanih 66 sezon (prva leta 1950), v svetovnem motociklističnem prvenstvu pa sezona več – 67 (prva leta 1949). V teh 133 sezonah se je zvrstilo nešteto dirkačev z vsega sveta, ki so razkazovali svoj dirkaški talent in lovili slavo, a samo enemu je uspel sanjski podvig – osvojitev naslova svetovnega prvaka v elitni motociklistični kategoriji, v kraljevskem razredu, in osvojitev naslova svetovnega prvaka v vrhu avtošporta, v formuli 1. To je John Surtees.

Britanec je bil že od otroštva povezan s svetom, ki se vrti na kolesih. Njegov oče Philip Vincent je bil najprej v južnem Londonu prodajalec motociklov, med letoma 1928 in 1955 pa je konstruiral motocikle pod blagovno znamko Vincent Motorcycles. Svojega sina je že kmalu navdušil za dirkanje. John Surtees je na prvi dirki debitiral prav v družbi očeta, s katerim sta odpeljala dirko prikoličarjev in zmagala. Ko so organizatorji ugotovili, da je John star komaj 14 let, so ju diskvalificirali in jima odvzeli zmago.

V kraljevskem razredu prvi naslov prvaka leta 1956

Surtees je prvo samostojno motociklistično dirko odpeljal pri svojih 15 letih, in sicer v dirkaški seriji grasstrack, ki je podobna spidveju. Ko je John dopolnil 16 let, se je v očetovi tovarni motorjev zaposlil kot vajenec. Na naslovnicah britanskih časopisov se je znašel leta 1951, kot 17-letni mladenič, ko je na dirki britanske krovne zveze na stezi v Thruxtonu ekstremno nagajal poznejšemu zmagovalcu, 11 let starejšemu Geoffu Duku. Ta je bil takrat glavni zvezdnik svetovnega motociklističnega prvenstva, s konstruktorjem Nortonom je v tisti sezoni osvojil naslov svetovnega prvaka v kategoriji do 350 kubičnih centimetrov in v kraljevski konkurenci do 500 kubičnih centimetrov.

John Surtees je na svetovni sceni debitiral v kraljevski kategoriji do 500 kubičnih centimetrov leta 1952 z Nortonom, na VN Ulsterja. V hudi konkurenci si je pridirkal šesto mesto in prvo točko. Nortonov šef Joe Craig ga je leta 1955 vzel pod svoje okrilje in mu dodelil status tovarniškega dirkača. Z istim motorjem je v Silverstonu in Brands Hatchu premagal svetovnega prvaka Duka. Ker se je Norton znašel v finančnih težavah in ker je bila njegova prihodnost zavita v meglo, je Surtees sprejel ponudbo MV Aguste. Zaradi njegove hitrosti so mu kmalu prilepili naziv sin vetra (figlio del vento).

V prvi sezoni z MV Agusto Surtees pusti močan pečat v svetovnem motociklističnem prvenstvu. Na prvi dirki leta 1956 na osupljivi stezi na otoku Manu prvič zmaga v kraljevskem razredu. Temu doda še zmago na Nizozemskem in v Belgiji. Prvi naslov svetovnega prvaka je pod streho. Prvenec doseže tudi s pomočjo Mednarodne motociklistične zveze, ki njegovemu največjemu rivalu Geoffu Duku prepove nastopanje za šest mesecev, ker je bil eden izmed glavnih pobudnikov stavke dirkačev, ki so zahtevali več denarja za štartanje na dirkah.

Leta 1957 Surteesov motor MV Agusta ni konkurenčen Gileram Libera Liberatija in Boba McIntyreja. Njegov skrajni domet je ena zmaga in končno tretje mesto. Ko se Gilera in Moto Guzzi po koncu sezone 1957 umakneta iz svetovnega motociklističnega prvenstva, Surtees in MV Agusta dobita krila, s katerimi na konkurenco naslednja tri leta gledata iz ptičje perspektive. Rodi se zmagovalna naveza, ki lomasti po motociklističnem svetu.

1964 pod streho še naslov prvaka v formuli 1

V dveh najmočnejših kategorijah (350 in 500 kubičnih centimetrov) Surtees in MV Agusta pobereta praktično vse, kar je mogoče. Surtees z MV Agusto v treh letih osvoji šest naslovov svetovnega prvaka. Zmaga na 32 od mogočih 39 dirk in postane prvi človek, ki je tri leta zapored zmagal na otoku Manu v najvišji kategoriji Senior TT.

Leta 1960 Surtees pri svojih 26 letih z dveh koles preide na štiri ter se poda v svet formule 1. V športu debitira z Lotusom na najprestižnejši dirki sezone, na ulični stezi v Monte Carlu. Pokušina se konča po 17 krogih od 100, ko mu odpove menjalnik. Njegov velik trenutek pride že na drugi dirki v formuli 1, na VN Velike Britanije, ko zaostane samo za branilcem naslova svetovnega prvaka Jackom Brabhamom. S sanjskim rezultatom postreže tudi na svoji tretji dirki na Portugalskem, ko se po kvalifikacijah postavi na najboljši štartni položaj.

Leta 1961 se muči s Cooperjem, leta 1962 z Lolo v Nemčiji povoha zmago (prekratek je za 2,5 sekunde), nato pa po koncu sezone prestopi k legendarnemu Ferrariju. Z rdečim dirkalnikom prebije led v formuli 1, ko v Nemčiji leta 1963 osvoji prvo zmago v karieri na štirih kolesih. Še lepšo zgodbo spiše v prvenstvu 1964, ko z zbirko dveh zmag, enega drugega in enega tretjega mesta stopi na Olimp formule 1 in postane svetovni prvak. Laskavo lovoriko Grahamu Hillu spelje za pičlo točko in postane prvi človek v zgodovini, ki je šampion sveta na dveh in štirih kolesih. Isto leto v tandemu z Lorenzom Bandinijem na dirki 24 ur Le Mansa stopi na tretjo stopničko.

V Kanadi smrti pogledal v oči

25. septembra 1965 Surtees za las ubeži smrti, ko na kanadski stezi Mosport testira dirkalnik Lolo T70. Po hudi nesreči ima John en del telesa deset centimetrov krajši od drugega. Zdravniki s fizičnim raztezanjem razdrobljenega telesa dosežejo, da se razlika med desno in levo stranjo zmanjša na 2,5 centimetra. Taka ostane za zmeraj.

Leta 1966 Surtees v Belgiji doseže zadnjo zmago za Ferrari, nato pa se zgodi prelom z italijanskim konstruktorjem. Potem ko da Ferrari za najprestižnejšo vzdržljivostno dirko 24 ur Le Mansa prednost drugim dirkačem in kot razlog navede, da Surtees zaradi posledic nesreče iz leta 1965 ne more biti dovolj dobro pripravljen za tako naporno dirko, John takoj zapusti moštvo. Zaradi omenjenih dveh odločitev sta verjetno Ferrari in Surtees izgubila na obeh frontah v formuli 1: Ferrari je moral v konstruktorski konkurenci priznati premoč Brabhamu, Surtees pa Jacku Brabhamu.

John je do konca sezone vozil s Copper-Maseratijem in zmagal na finalu v Mehiki. Za naslov prvaka mu je zmanjkalo 14 točk. Svojo zadnjo zmago je dosegel leta 1967 s Hondo. Trikratnega svetovnega prvaka in branilca naslova Jacka Brabhama je po 68 krogih premagal v fotofinišu – z razliko dveh desetink sekunde.

2009 izgubil sina Henryja

Leta 1970 Surtees ustanovi lastno moštvo formule 1, za katero dirka tri sezone, a ni več konkurenčen niti za stopničke, kaj šele za naslov svetovnega prvaka. Po koncu sezone 1972 čelado obesi na klin in se posveti moštvu. Z njim do konca sezone 1978, ko ekipa konča svojo avanturo v formuli 1, zbere 119 dirk in štiri najhitrejše kroge.

Njegovi dirkači so Derek Bell, Carlos Pace, Andrea de Adamich, Mike Hailwood (devetkratni svetovni motociklistični prvak) in Jochen Mass. Hailwood Surteesu prinese največji uspeh, čeprav ne v formuli 1. Britanec leta 1972 osvoji naslov prvaka v evropski formuli 2.

Surtees po koncu dirkaške kariere postane prodajalec motorjev in dealer za Hondo na Otoku. Ostane povezan z motociklizmom: sodeluje na klasičnih dirkah starodobnikov. Ne zamre niti njegova strast do enosedežnih dirkalnikov: med letoma 2005 in 2007 je predsednik A1 Team Great Britain in A1 Grand Prix racing series. John največjo življenjsko preizkušnjo doživi 19. julija 2009, ko se njegov sin Henry Surtess pri 18 letih smrtno ponesreči na dirki formule 2 v Brands Hatchu.

31. decembra 2015 ga je britanska kraljica Elizabeta II. povišala v viteza britanskega imperija

Leta 1996 so Johna Surteesa sprejeli v mednarodno motošportno hišo slavnih. Mednarodna motociklistična zveza mu je leta 2003 podelila naziv grand prix legenda. 31. decembra 2015 ga je britanska kraljica Elizabeta II. povišala v viteza britanskega imperija.

John Surtees je od leta 2008 ambasador organizacije Racing Steps Foundation, ki jo je ustanovil Graham Sharp. Ta pomaga mladim britanskim dirkačem v mladinskih kategorijah formule 3, Formule Renault 2.0, Formule Renault 3.5, Indy Lights in karting, podpira pa tudi dirkače v Moto3.

Po 19. maju 2014, ko je v 88. letu starosti umrl Jack Brabham, je Surtees najstarejši še živeči svetovni prvak formule 1. Ko je 1. maja 2015 pri 92 letih Surteesu umrl prijatelj Geoff Duke, je John postal tudi najstarejši še živeči svetovni prvak motociklističnega kraljevskega razreda.