Ponedeljek, 9. 1. 2023, 18.11
1 leto, 10 mesecev
Kako sta Slovenca preživela prvih osem etap Dakarja
Premočeni, podhlajeni in potolčeni. Še nikoli ni bilo težje. #video
"To je najbolj zahteven reli Dakar v Savdski Arabiji do zdaj, a ne zaradi trase, ampak zaradi pogojev. Zelo deževno in mrzlo je. Namoči nas skoraj vsak dan. Trikrat smo se pripeljali v cilj popolnoma premočeni," na prost dan z najtežje vzdržljivostne dirke na svetu sporoča Simon Marčič. S Tonijem Mulcem sta na osmih etapah res ogromno doživela. A preživela! In imata dovolj energije za preostalih šest.
Na dvotedenskem vzdržljivostnem reliju Dakar je ponedeljek edini dan brez dirkanja. Nato do nedelje, 15. januarja, sledi še šest etap. Po osmih etapah (eno od njih so odpovedali in odpeljali le povezovalni del) je slovenski debitant na dirki Toni Mulec, ki nastopa z nizozemsko ekipo HT Rally Raid, 27. Izkušeni Simon Marčič pa na svojem devetem Dakarju trenutno zaseda 58. mesto v skupni razvrstitvi. A Mariborčan nastopa brez ekipe in zato zanj več šteje seštevek razreda original, kjer pa je sedmi. Tako želena prva trojica se zdi zanj nedosegljiva, saj za trenutno tretjim Marion Patraom zaostaja že več kot štiri ure.
Od prvega dne naprej sta se Slovenca spopadala z vsemi pastmi in nevarnostmi Dakarja: od zahtevne navigacije do veliko prahu, od padcev na sipinah do tehničnih okvar, na polovici etap pa tudi z nizkimi temperaturami, dežjem in razritim terenom.
Mulec: Po najtežji poti, kot vse v življenju
Toni Mulec Toniju Mulcu je motor zagodel že na drugi etapi. "Videti je, da moram tudi Dakar izkusiti po najtežji poti, kot vse v življenju. Že takoj na štartu sem videl, da pušča radiator. Nekako mi je uspelo pripeljati do nevtralizacije, na kilometer 150, kjer sem se založil z vodo – toliko sem je vzel, kolikor sem je lahko spravil pod jakno. Zapustil sem nevtralizacijo, saj tam ne smeš popravljati motorja, in se hitro ustavil, ker mi je že svetila lučka – motor je bil pregret. Tam je stalo nekaj ljudi iz organizacije, ki so me spet založili vodo in nadaljeval sem dirko," je opisal tisti dan. "Vsega skupaj sem se ta dan ustavil kar šestkrat! Doliti vodo pa pri tem motorju ni najbolj preprosto. Vsakič moraš na pol razstaviti motor, vzeti dol cel rezervoar, da prideš do čepa za vodo. Šle so minute in energija."
Na peti etapi je Mulcu nagajalo vzmetenje. "Zadnjih 70 kilometrov nisem bil več voznik na motorju, ampak zgolj potnik. Razmetavalo me je levo in desno, energijo sem praktično črpal iz rezerve. Na koncu etape je bilo tudi nekaj visokih sipin s strmimi klanci in precej sem se namučil, da sem dobil hitrost in zlezel do vrha. Do konca nisem odšteval vsakega kilometra, ampak vsak meter. Srečo sem imel, da so me dohiteli trije tekmovalci, da sem se jih lahko malo prijel in so me povlekli za sabo." Zaradi premehke amortizacije je preveč energije porabljal tudi na naslednjih etapah.
Marčič: Ponosen, da mi je uspelo
Simonu Marčiču se je na četrti etapi poškodoval dovod goriva iz sprednjih rezervoarjev in začel puščati, zato je moral spremeniti dovod na zadnje rezervoarje in prečrpati gorivo. Peto etapo pa je opisal kot svojo najtežjo na devetih Dakarjih. Zaradi predrte pnevmatike je skoraj sto kilometrov vozil po platišču. "Prebijati se skozi mehko mivko samo po platišču je bilo res zahtevno. Tako da sem zelo ponosen, da mi je uspelo. Potem sem imel nekaj sreče, da mi je sotekmovalec posodil celotno zadnje kolo, da sem lahko končal etapo. Drugače bi prišel v cilj okoli polnoči."
Marčič o najlepšem in najtežjem na letošnjem Dakarju (video: Denis Janežič):
"Bil sem na robu podhladitve"
Simon Marčič Predvsem pa motoristi niso pričakovali toliko težav zaradi dežja in mraza. "Močan dež na tako hitri dirki je svojevrstna težava: očal si ne moreš tako hitro očistiti, kot ti jih narava zamaže. Težko je brati potno knjigo. Predvsem pa je težko delati oboje: iskati točke, biti dovolj hiter in dokaj varen," razlaga Mulec. Marčiču, ki je na prvih dveh etapah vozil še nekoliko bolan, je bilo zaradi vremena najtežje na tretji etapi: "Marsikaj sem že doživel, ampak toče v puščavi pa še ne. Da bi se vozil preko jezer – tudi tega še nisem doživel. Na koncu so etapo malo skrajšali, ker je bilo preprosto prenevarno. Strele so udarjale vsepovsod. Najhujše pa se je začelo po zaključeni etapi, ko smo morali narediti okoli 220 kilometrov po cesti ob dežju in v 10 stopinjah, da smo prišli do kampa. Bil sem na robu podhladitve, verjetno sem jo malo tudi imel."
Padci so na Dakarju za motoriste nekaj tako običajnega, da jih Mulec in Marčič niti ne štejeta. Enega od teh na šesti etapi je Mulec slikovito opisal: "Tako je zabolelo, da sem bil nekaj trenutkov prepričan, da mi je gleženj zlomilo in da je vsega konec."
"V cilj sem prišel vesel in krvav"
Toni Mulec Kljub temu sta oba cela in z dovolj energije za zadnjih šest etap končala nedeljsko osmo. Mulec je na osmi dvakrat tako padel, da se mu je odprla zračna blazina. Takole je opisal padec prek dvojne sipine: "Videl sem, da je mehka, a sem prepozno stopil po zavori. Požrlo mi je sprednje kolo in me vrglo čez krmilo. Z glavo sem priletel naravnost v drugo sipino in z nosom udaril neznano kam. Kri se je ulila, zračna blazina pa se je tako napihnila, da me še zdaj boli v prsnem košu. Vesel, da mi nič ni, mi je pa žal te minute ali dveh, ki sem jih pustil na sipinah. V cilj sem prišel vesel, krvav in brez vizirja." A je vseeno dejal: "Če bi bilo po moje, ne bi bilo dneva počitka. Nisem tako utrujen."
Marčič je najbolje odpeljal prav na osmi etapi, ko je dosegel četrti najhitrejši čas v razredu original ter prvič tudi čas znotraj 40 najboljših v absolutni konkurenci motoristov. Je pa nato dobil 15 minut kazenskega pribitka, ker je prehitro vozil ob vračanju v bivak. S pribitkom je tako dosegel šesti čas v svojem razredu ter 48. v skupni konkurenci.
Marčič: Na dan počitka se prelevimo iz dirkačev v mehanike
Mulec se je v ponedeljek lahko vsaj malo spočil, Marčič, ki nastopa brez ekipe, pa je moral poskrbeti za svoj motor. "Motor se dobro drži. Cel dan ga popravljam, da ga pripravim za zadnjih šest etap. Na dan počitka se prelevimo iz dirkačev v mehanike," je iz Savdske Arabije še sporočil dirkač s številko 50, ki je eden od 18 motoristov brez ekipe, ki še dirkajo (šest jih je že odstopilo). "Za nas je regeneracija samo spanje." Ko nima težav z motorjem, spi od osmih, devetih zvečer pa do štirih zjutraj, ko se začne priprava za novo etapo.
Prost dan na Dakarju, ko Marčič postane mehanik (foto: Denis Janežič).
1