Peter Kastelic

Sreda,
24. 6. 2015,
20.00

Osveženo pred

8 let, 8 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4

Natisni članek

Natisni članek

100 metrov meja Usain Bolt

Sreda, 24. 6. 2015, 20.00

8 let, 8 mesecev

Že 101 tekač tekel pod desetimi sekundami, Jamajčani in Američani razred zase

Peter Kastelic

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4
V letošnji sezoni smo dobili stotega tekača, ki se je spustil pod magično mejo desetih sekund v teku na 100 metrov. Slovencev med njimi ni in tudi v bližnji prihodnosti jih ni pričakovati.

Deset sekund je magična meja v teku na 100 metrov. Kdor razdaljo preteče pod to mejo, spada v sam šprinterski vrh. V zgodovini je pod mejo desetih sekund teklo že več kot sto tekačev, stotega smo po statistiki Mednarodne atletske zveze IAAF dobili 30. maja na mitingu v Eugenu, ko je Kitajec Bingtian Su tekel 9,99. Teden dni pozneje je to v Birminghamu uspelo še Britancu Adamu Gemiliju (9,97), tako da je trenutno številka pri 101 tekaču.

To pa še zdaleč ne pomeni, da imamo samo 101 rezultat pod mejo desetih sekund, saj je večini od teh tekačev to uspelo večkrat. Skupaj imamo kar 709 rezultatov pod desetimi sekundami.

Prvi, ki je prebil mejo, je bil Američan Hines

Čeprav so ob ročnem merjenju nekateri magično mejo prebili že pred njim, pa je prvi uradno priznan tek pod desetimi sekundami v olimpijskem finalu leta 1968 v Mehiki uspel Američanu Jimu Hinesu. Ob dovoljenem vetru (+0,3 m/s) so mu izmerili čas 9,95.

Naslednji je bil Kubanec Silvio Leonard, ki je leta 1977 v mehiški Guadalajari tekel 9,98. Oba dosežka sta bila dosežena na visoki nadmorski višini, kjer je zrak redkejši. Prvi, ki je ob elektronskem merjenju mejo prebil na nizki nadmorski višini, je bil legendarni Carl Lewis, ki je leta 1983 tekel 9,97.

Američanov daleč največ, Jamajčani najhitrejši

Pregled po državah razkrije, da so pri prebijanju magične meje daleč najuspešnejši Američani, saj jih je kar 44 teklo pod desetimi sekundami, na drugem mestu pa so Jamajčani, teh je 13. Sledijo Nigerijci in Britanci s po sedmimi tekači, ki so se v zgodovini spustili pod to mejo.

Niso pa Američani najhitrejši, saj je od najhitrejših dvajsetih časov kar 16 jamajških in le štirje ameriški. Svetovni rekorder je Usain Bolt, ki ima prve tri najboljše čase v zgodovini, da Jamajka prednjači na vrhu lestvice, pa sta poskrbela še Yohan Blake in Asafa Powell. Zanimivo je, da je prvih 28 najhitrejši rezultatov postavilo pet atletov. Poleg omenjenih Jamajčanov sta na med njimi še Američana Tyson Gay in Justin Gatlin. Prvi belopolti šprinter na lestvici je Francoz Christophe Lemaitre, ki si deli 38. mesto oziroma 232. čas.

Slovenski rekord drži Matic Osovnikar, ki se je meji desetih sekund najbolj približal leta 2007 v finalu svetovnega prvenstva v Osaki, kjer je tekel 10,13. Škofjeločan je šprintarice že pred leti postavil v kot, trenutno pa je naš najhitrejši šprinter Jan Žumer. Letos je na atletskem pokalu v Celju tekel 10,49.