Četrtek, 28. 4. 2016, 9.27
7 let, 1 mesec
Žana Jereb tekaške copate postavila v kot ter se odločila za zdravje in družino
O odlični slovenski maratonki Žani Jereb že dolgo nismo pisali, saj že nekaj časa ne trenira in na tekmuje. "Če me zdaj vprašate, je moja tekmovalna kariera končana," pravi Žirovka, ki bi si rada ustvarila družino in bila predvsem zdrava.
Žana Jereb prihaja iz športne družine. Oče je rekreativni triatlonec, brat tekač in nič kaj presenetljivo ni, da se je tudi sama znašla v športu. A ni začela s tekom. Mladost je posvetila predvsem metanju žoge na koš, po končani košarkarski karieri pa se sprva rekreativno posvetila triatlonu, šele nato so ljudje okoli nje ugotovili, da bi lahko postala odlična maratonka. Sprva se je ideje o resnem treningu otepala, leto pozneje pa že tekla na olimpijskem maratonu v Londonu.
Zelo uspešno je bilo zanjo tudi leto 2014, ko je 31-letna Žirovka v Rotterdamu odtekla osebni rekord s časom 2;35:57 in postala druga najhitrejša slovenska maratonka vseh časov, a to je bila tudi njena zadnja sezona.
Telo je bilo preobremenjeno
"Telo je bilo očitno preveč obremenjeno. Dolgo se nisem pobrala," danes razloži slovenska olimpijka, na kateri so težki treningi pustili posledice: "Že takrat so mi nekateri dejali, naj se malo umirim in poslušam telo. Ko smo razmišljali o igrah v Riu, sem se raje odločila za zdravje in družino, saj mi to pomeni več kot karkoli."
Tek je zdaj v drugem planu. Zadnja dva meseca teče enkrat tedensko, pred tem pa sploh ni tekla.
Lani je nastopila zgolj na eni tekmi, na globalnemu teku Wings for Life World Run, in v Sloveniji zmagala. Zmagovalec in zmagovalka si lahko izbereta, kje bosta tekla prihodnje leto, in Žana je izbrala Avstralijo.
Vozovnice za Avstralijo rezervirane, a v deželo tam spodaj ne bo odpotovala
"S fantom sva poleg teka načrtovala tudi štiritedenski obisk dežele, a sva bila primorana zadevo odpovedati. V istem času me namreč čaka nekaj zdravstvenih pregledov v Ljubljani, zato sem temu dala prednost. Seveda sem nekoliko slabe volje, a sem imela že nekaj časa slab občutek," je dejala Jerebova, ki si s fantom Klemnom želi družine.
Zmagovalka lanskega teka Wings For Life World Run je pred spremljevalnim vozilom "bežala" 45.05 kilometra.
Tek Wings For Life ima več posebnosti. Poteka na kar 34 trasah po vsem svetu hkrati, nima ciljne črte, ampak je cilj trenutek, ko tekača prehiti spremljevalno vozilo. Celoten izkupiček, zbran s prijavami, je namenjen fundaciji, ki se ukvarja z iskanjem zdravila za poškodbo hrbtenjače. Letošnji tek bo na sporedu v nedeljo, 8. maja, s štartom ob 13. uri.
Tek je zato v drugem planu. Zadnja dva meseca teče enkrat tedensko, pred tem pa sploh ni tekla. "Tek mi še vedno veliko pomeni, tako da čisto brez njega ne morem, a tečem le zase. Zdaj gre spet na bolje, spet vsaj normalno spim," je dejala udeleženka olimpijskega maratona v Londonu. Pred dnevi je na maratonu v britanski prestolnici spodbujala fanta, ki je bil najhitrejši Slovenec: "Tudi sama bi morala teči, saj sem se že jeseni z organizatorji dogovorila, da pridem, a se tudi to ni izšlo. Sem pa ob progi, ki je v zadnjem delu enaka olimpijski, podoživela vse lepe trenutke z olimpijskih iger."
Kariera je (najbrž) končana
O tekmovalni karieri ne razmišlja več. Spoznala je, da vrhunski šport in redna služba ne gresta skupaj. "Morda nekaj časa gre, dolgoročno pa to slabo vpliva na zdravje. S športom sem se začela ukvarjati, da bi zdravo živela, ne obratno. Če me danes vprašate, sem tekmovalno kariero končala. Vse skupaj se mi je malo zamerilo, a morda je to le trenutno občutenje," nam je še zaupala in dodala, da prav do nikogar ne goji nobenih zamer. "Nikoli nisem gledala na to, kaj bom imela od teka, zato nimam do nikogar nikakršnih zamer. Vsega je bilo pač preveč. Želela sem narediti nekaj dobrega zase, na koncu pa je šlo v drugo skrajnost. Zdaj imam drugačne cilje v življenju."
Tekmovalna kariera ji je veliko dala, a zdaj so na prvem mestu druge stvari.
Ničesar tudi ne obžaluje, saj ji je tekaška kariera pustila mnogo lepih spominov. "Poškodb nisem imela in dokler sem trenirala, je bilo vse super. Imela sem odličnega trenerja (Romana Kejžarja, op. p.), s katerim sva se odlično ujela. Še vedno sva v stikih in dobrih odnosih. Hvaležna sem mu za vse. Spoznala sem mnogo prijateljev, s katerimi sem prav tako v stikih, a hkrati je čas za novo poglavje v življenju."
1