Nedelja, 5. 3. 2017, 8.34
7 let, 1 mesec
Susanna Kallur končala bogato kariero
Svetovna rekorderka, hči slovitega hokejista, je odtekla poslovilni krog
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,80
Švedska atletinja Susanna Kallur, svetovna dvoranska rekorderka v teku na 60 metrov z ovirami, je na dvoranskem evropskem prvenstvu v Beogradu končala bogato športno kariero.
Susanna Kallur se je na evropskem dvoranskem prvenstvu v Beogradu poslovila od tekmovalne atletike.
Susanna Kallur je končala športno pot, ki je bila polna uspehov, a žal tudi polna poškodb. Tudi odločitev o slovesu je padla po tem, ko je ugotovila, da zaradi težav z nogo ne zmore več normalno opraviti treninga ovir. ''Čutim, da ne bom več sposobna doseči tistega, kar bi si želela,'' je v Beogradu razlagala 36-letna Švedinja, ki je še vedno hitra.
To je dokazala z uvrstitvijo v finale teka na 60 metrov z ovirami, kjer pa je bila s časom 8,14 zadnja. A to je bilo najmanj pomembno, saj ni pričakovala niti finalnega nastopa, zato je z nasmeškom na ustih odtekla poslovilni krog, še zadnjič kot tekmovalka pomahala navijačem in zapustila stezo, medtem ko je zmagovalna trojka pozirala fotografom.
''Zadnjih osem let sem imela veliko poškodb, tako da sem vesela, da sem se lahko tu poslovila. Imam lepe spomine na dvoranska evropska prvenstva, saj imam dve zlati medalji,'' je dejala Švedinja, ki je slavila leta 2005 v Madridu in dve leti pozneje v Birminghamu: ''Še posebej lep spomin imam na prvo medaljo, saj je bila sestra dvojčica Jenny druga.''
Še vedno je svetovna rekorderka
Švedinja je še vedno lastnica svetovnega dvoranskega rekorda v omenjeni disciplini. Postavila ga je leta 2008, ko je na mitingu v Karlsruheju tekla 7,68.
Leto 2008 je bilo tudi prelomno, žal v negativnem smislu. Kmalu po nemškem mitingu je bilo na sporedu svetovno dvoransko prvenstvo. V predteku je bil najhitrejša, a v polfinalu ni štartala zaradi poškodbe.
Dvojčici Jenny in Susanna sta hčerki slovitega švedskega hokejista Andersa Kallurja, ki je v svoji karieri z moštvom New York Islanders med letoma 1980 in 1983 osvojil štiri zaporedne naslove v ligi NHL. Skupaj z rojakom Stefanom Perssonom sta bila prva Evropejca, ki sta osvojila Stanleyjev pokal.
Padec na olimpijskih igrah in številne poškodbe
Istega leta je na olimpijskih igrah v Pekingu padla na prvi oviri polfinala in ostala brez finala v teku na 100 metrov z ovirami. Kmalu za tem pa so se začele težave s poškodbami. Izpuščala je sezono za sezono, nekajkrat pa se je vmes le za kratek čas vrnila.
Novo upanje je dobila lani, ko je najprej nastopila na evropskem prvenstvu, nato pa še na olimpijskih igrah v Riu, a se je kmalu potem spet poškodovala.
V sezoni, ko je blestela, je na olimpijskih igrah padla že na prvi oviri polfinala.
Največji uspeh je tako dosegla leta 2006, ko je pred domačim občinstvom v Göteborgu postala evropska prvakinja na prostem, čeprav je sama takrat mislila, da njen čas šele prihaja.
V karieri je imela kar precej smole, tako je tudi na svetovnem prvenstvu v Osaki leta 2007 osvojila četrto mesto, potem ko je še na zadnji oviri vodila. Zmagovalka Michelle Perry je med tekom stopila na njeno stezo, kar jo je zmotilo, a je švedska ekipa prepozno vložila pritožbo in spet je ostala brez medalje.
Kallurjeva je bila v atletiki več kot 20 let, že leta 1998 je osvojila bron na mladinskem svetovnem prvenstvu, zdaj pa je napočil čas za nov korak v življenju.
