Kozmus v finalu, Kolaričeva izpadla v Daeguju

V kvalifikacijah je vrgel 76,54 m in bil 10., Nina Kolarič (Ptuj) pa je s 6,19 m izpadla v kvalifikacijah skoka v daljino; imela je 27. izid.

Prva nastopa desetčlanske slovenske odprave je po pričakovanju kronal Kozmus. Slovenski rekorder si je izboril finale na največji tekmi v sezoni, v kateri se je vrnil na tekmovališča po enoletni odsotnosti. "Vesel sem bil, ko sem videl, da mi je uspelo. Ko nisi v najboljši formi, kot sem bil sam v prejšnjih letih, ko sem osvajal medalje, se lahko hitro kaj zalomi. Hotel sem vreči 77 m, pa mi ni šlo. Računam, da se bom v finalu 'vrtel' okrog osmega mesta. Želim si, da bi si priboril nastop med najboljšo osmerico, da ne bi končal tekmovanja že po polovici finala. Jasno, moja želja je tudi met prek 78 m," si je pred nastopom najboljše dvanajsterice zaželel svetovni in olimpijski prvak Kozmus, ki je orodje vrgel 76,21, 76,54 in 76,44 m.

Brežičan je nastopal v skupini B in tako že vedel za izide tekmecev v skupini A. Avtomatična kvalifikacijska norma je bila 77 m, v finale pa se je uvrstila najboljša dvanajsterica po doseženih izidih. V prvi skupni je Japonec Koji Murofuši, nekdanji olimpijski prvak (2004), prvi izpolnil normo (78,56 m), sledil pa je favorizirani Madžar Krisztian Pars (77,21 m). V drugi seriji se jima je pridružil Poljak Szymon Ziolkowski (77,19 m), tudi nekdanji olimpijski zmagovalec (2000) in aktualni svetovni podprvak iz Berlina. To je bila tudi edina trojica, ki je presegla 77 m. Četrti je bil Dilšod Nazarov iz Tadikistana (76,93 m), le še Finec Olli Pekka Karjalainen pa je orodje vrgel prek 76 m (76,60 m). V drugi skupini sta kvalifikacijsko normo zmogla Belorus Pavel Krivicki (78,16 m), vendar slednji šele v tretjem poskusu, in v prvem Nemec Markus Esser (77,60 m). Pred Kozmusom sta bila še Belorus Jurij Šajunov (76,74) in Italijan Nicola Vizzoni (76,74 m).

Kozmus je že v prvem poskusu presegel 76 m (76,12 m). "Tedaj sem že mislil, da sem si zanesljivo zagotovil finale, pa se je na koncu razpletlo tako, da so tekmeci 'pritisnili' in se mi zelo bližali. Meni je sicer uspelo preseči prvi poskus, vendar pa ne izpolniti tudi avtomatične norme. Letos imam zaradi nihanj med meti težave z dolgimi poskusi. Kljub temu sem bil zadovoljen, ker sem izpolnil prvi cilj na tem SP," je priznal Kozmus.

Kvalifikacijsko normo za finale je letos že presegel, 77,17 m je vrgel 8. junija v Celju, kjer je 5. junija leta 2009 dosegel tudi državni rekord (82,58 m). Letos pa se osemdesetim metrom ni približal. Po SP leta 2007 v Osaki, kjer je osvojil srebro, je nato vse tekmece premagal v Ptičjem gnezdu v Pekingu za olimpijsko zlato, leto dni pozneje pa je bil na najvišji stopnički še na SP v Berlinu. Tokrat na kaj takega ni mogoče računati. "Prvi favorit za zlato je nepričakovano postal Mirofuši, ki je prišel na prvenstvo zelo dobro pripravljen," je sklenil Kozmus.

Kolaričeva je kot zadnja v slovenski ekipi izpolnila normo za SP, v Južni Koreji pa je nato nastopila kot prva. Začela je s prestopom, namerili so ji 2,3 centimetra, potem pa je sodnik v njenem drugem poskusu le dvignil belo zastavico. Kolaričeva je pristala pri 6,19 m. Na voljo je imela še tretji skok, ki pa ni presegel prvega (6,15 m).

"Ne vem, kaj je bilo. Že na ogrevanju nisem bila v pravem stanju za tekmovanje, počutila sem se povsem prazno. Potem pa me je spodnesel še prvi prestop in tekmovanje se mi je povsem podrlo. Očitno se mi pozna, da sem dolgo lovila normo, poleg tega pa sem morala na SP zamenjati obutev za tisto reprezentančnega opremljevalca, ki mi ni ustrezala. Vendar slednje gotovo ni bistveno vplivalo na moj izid," je pojasnila objokana rdečelasa slovenska rekorderka iz Spuhlje pri Ptuju. Za finale je bilo potrebno skočiti 6,51 m.

Letos je bila na dvoranskem evropskem prvenstvu v Parizu 18. med 20 uvrščenimi, na tovrstnem tekmovanju v Torinu pa je bila leta 2009 na četrtem mestu in na pragu odličij. Po poškodbi prav na tekmi v Torinu je bila letos v poletni sezoni ponovno zdrava, vendar ni mogla dobiti občutka za skoke in je dolgo lovila normo za SP. Študentka prava jo je dosegla 14. avgusta na Ptuju, ko je dan pred iztekom roka skočila 6,67 m. Avtomatična kvalifikacijska norma je bila osem cm višje (6,75 m), kar je le tri centimetre pod slovenskim rekordom (6,78 m), ki ga je Kolaričeva dosegla 29. junija leta 2008.