Čeprav se ne kopa v medaljah, je eden največjih vseh časov

David Rudisha se je z atletiko začel resneje ukvarjati leta 2004, a se mu ni uspelo uvrstiti na tekme državne ravni. Takrat je tekmoval še v mnogoboju, leto pozneje pa se je po nasvetu irskega trenerja, s katerim sodelujeta še danes, odločil, da poskusi s tekom na 400 in 800 metrov. Velik vpliv nanj je imel seveda tudi njegov oče Daniel, dobitnik srebrne medalje na olimpijskih igrah leta 1968 v štafeti 4 x 400 metrov.

Že leta 2006 je postalo jasno, da se razvija v odličnega tekača, saj je na mladinskem svetovnem prvenstvu v Pekingu nepričakovano osvojil zlato medaljo. Leta 2008 je še kot mladinec zmagal na afriškem prvenstvu, naslov pa je ubranil tudi dve leti pozneje. Na največjih članskih tekmovanjih sprva ni imel sreče. Tekel je na svetovnem prvenstvu v Berlinu, a je na dan tekme zbolel in se poslovil že v polfinalu.

Kenija že od nekdaj slovi po odličnih tekačih, a takega, kot je 26-letni Kenijec, še ni bilo. Pri zgolj 21 letih je postavil svetovni rekord v eni najprestižnejših tekaških disciplin – teku na 800 metrov. V disciplini, kjer so kraljevala imena, kot so Kubanec Alberto Juantorena, Brazilec Joaquim Cruz, Britanec Sebastian Coe, Wilson Kipketer itd., se je mladenič izstrelil na sam vrh svetovne lestvice vseh časov, to pa mu je uspelo kar dvakrat v enem samem tednu.

Sezona rekordov in naziv najboljšega atleta leta

Za Kenijca je bila sezona 2010 res odlična, saj v dvanajstih nastopih v teku na 800 metrov ni okusil poraza. Po njegovi zmagi v Heusdenu, kjer je dosegel čas 1:41,51, je vsem postalo jasno, da bo svetovni rekord naturaliziranega Danca Wilsona Kipketerja, ki je zdržal kar 13 let, ogrožen vsakič, ko bo Rudisha stopil na atletsko stezo.

Le mesec in pol pozneje so se predvidevanja uresničila. Na mitingu v Berlinu je Kenijec, ki v višino meri kar 190 centimetrov, postavil čas 1:41,09 in za dve stotinki sekunde popravil svetovni rekord. S tem je postal prvi afriški tekač, ki si lasti najboljšo znamko v teku na 800 metrov. Le teden dni pozneje je rekord še izboljšal, saj je v Rietiju v Italiji dosegel čas 1:41,01 in s tem potrdil, da gre za enega najboljših tekačev na srednje proge vseh časov. Upravičeno se ga je že pred leti oprijel vzdevek "ponos Afrike", postal pa je tudi najmlajši atlet leta v zgodovini.

Naprej rekord, šele nato medalje z največjih tekem

Rudisha je bil tako svetovni rekorder, še preden je osvojil kakšno od medalj z največjih tekmovanj. A potrpežljivost se je obrestovala, saj so bili največji uspehi še pred njim. Že naslednjo sezono je na svetovnem prvenstvu v Daeguju osvojil zlato, vrhunec kariere pa je doživel na olimpijskih igrah v Londonu.

V najhitrejšem teku na 800 metrov v zgodovini se je že takoj po štartu postavil na čelo tekmovalcev. V solo teku je postavil svetovni rekord s časom 1:40,91 in tudi tekmovalcem za seboj omogočil izjemne dosežke. Drugouvrščeni Nijel Amos je tako postavil mladinski svetovni rekord, tudi preostali finalisti pa so si pritekli svoje osebne rekorde.

Po olimpijskih igrah ni imel sreče s poškodbami, tako da je moral izpustiti svetovno prvenstvo leta 2013. Poškodoval se je tudi letos na mitingu v Ostravi, a se je že vrnil na stezo in nastopil na nekaj tekmah. V Peking prihaja z osmim rezultatom sezone, a vseeno spada med glavne favorite za najvišja mesta.