Slovenska oblast nad obrtnike: To so škodljivi špekulanti

Po drugi svetovni vojni je komunistična partija v Sloveniji oziroma Jugoslaviji v skladu s svojo ideologijo udarila po zasebnih podjetjih. Tarča so postali tudi obrtniki. Partija je sicer bila kolikor toliko prizanesljiva do majhnih individualnih obrtnikov in gostilničarjev oziroma do tako imenovanih produktivnih obrtnikov, ki niso bili konkurenca novonastalim državnim oziroma podržavljenim podjetjem.

Nad "neproduktivne" obrtnike Z vso močjo pa se je lotila tako imenovane neproduktivne obrti (peki, mlinarji, mesarji …). Zaradi pritiska je število obrtnikov precej upadlo. Leta 1939 je bilo tako v Sloveniji 21.663 obrtnih delavnic, leta 1947 16.008, leta 1949 pa 13.273 (vir: Jože Prinčič, Nadomestitev individualnega podjetništva z državnim v industriji, trgovini, gostinstvu in obrti (1945–1948).

V poznejših desetletjih je pritisk oblasti nad obrtniki malce popustil, naraščati je tudi začelo njihovo število. Med letoma 1978–1987 je število novih obratovalnic zasebnih obrtnikov počasi raslo. Po statističnih podatkih je leta 1981 v Sloveniji opravljalo obrtno, gostinsko, avtoprevozniško in še druge gospodarske dejavnosti skupaj 23.134 samostojnih obrtnikov.