Sreda, 1. 11. 2017, 19.29
7 let
Kdo so skrivnostni Slovenci, ki so se naselili v globine Balkana
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
5,98
3
V Sloveniji le malokdo ve, da so v 17. stoletju po zmagi nad Turki obsežne dele hrvaške pokrajine Lika poselili Slovenci oziroma slovensko govoreči naseljenci. Poglejmo, kdo so bili ti Slovenci.
Ko je leta 1940 slovenski duhovnik Jože Lampret, ki so ga kazensko premestili iz Dravske v Savsko banovino, prevzel vodenje nekaj župnij v Liki, je presenečen ugotovil, da v liški vasi Kuterevo živi slovensko govoreče prebivalstvo.
- Zakaj je Hrvaška dobila Savudrijo, čeprav tam niso živeli Hrvati
- Kdo so Slovenci, ki so Hrvaški podarjali ozemlje
- Starodavna slovenska dežela, ki si jo je prisvojila Hrvaška
- Zasmehovani genij, ki je želel Zagreb narediti za slovensko mesto
Od kod in kdaj so prišli Kuterevčani
Po Lampretovih podatkih so se slovenski predniki prebivalcev vasi Kuterevo v Liko priselili okrog leta 1785. Lampret je v svojih spominih Med zvezdo in križem še zapisal, da so v Liko prišli z območja Kočevja.
A po podatkih senjskega in poznejšega zagrebškega škofa Martina Brajkovića iz prvega desetletja 18. stoletja lahko sklepamo, da so se Slovenci oziroma slovensko govoreči kolonisti v Liko verjetno priselili že veliko prej, najverjetneje kmalu po tem, ko so Habsburžani konec 17. stoletja iz Like pregnali Turke.
Kuterevo je vas, kjer se govori ali pa se je govorilo slovensko narečje. Vaščani se menda sramujejo svoje domače govorice, kar je verjetno razlog, da na medmrežju ni videoposnetka ali besedila v njihovi govorici oz. ga je težko najti.
Pet etničnih skupin, ki so v 18. stoletju živele v Liki
Brajković v svojem poročilu iz okrog leta 1700 navaja, da v Liki živi pet skupin prebivalstva:
- Hrvati (delno staroselci, delno priseljenci po izgonu Turkov),
- pokristjanjeni Turki (gre večinoma za najprej pomuslimanjene in nato spet pokristjanjene balkanske Slovane, op. p.),
- katoliški Vlahi oziroma Bunjevci (ti so se v Liko priselili iz zahodne Hercegovine, op. p.),
- Vlahi shizmatiki (pravoslavni Vlahi, to je Srbi, ki so se v Liko prav tako priselili večinoma iz Hercegovine, op. p.),
- Kranjci.
Z oznako Kranjci so srbohrvaško govoreči prebivalci južno od Sotle in Kolpe označevali vse Slovence oziroma slovensko govoreče. Ime Slovenci namesto Kranjcev se je uveljavilo šele v 19. stoletju.
Opustele vasi v Liki, ki so jih poselili Kranjci
Po Brajkovićevih podatkih so Kranjci, to je priseljenci z območja Zgornjega Pokolpja in Čabra, popolnoma ali delno naselili naslednje liške vasi: Kuterevo, Gornji Kosinj, Perušić, Mušaluk, Drljača, Strana, Malo Selo, Kaluđerovac, Ribnik, Lovinac, Kompolje in Udbina. Kranjci so delno poselili tudi mesto Gospić.
Malce presenetljivo je, da imajo številni kolonisti, ki so naselili opustele liške vasi in jih Brajković označuje kot Kranjce, poleg slovenskih priimkov oziroma poslovenjenih nemških priimkov (Podnar, Žagar, Kolar, Pezelj, Majer, Papež …) tudi neslovenske priimke oziroma srbske ali hrvaške priimke: Grgurič, Jurkovič, Grivičič, Crnkovič, Ožanič, Štimac, Fajdetič …
Kraji severno in južno od današnje slovensko-hrvaške meje, od koder prihajajo Kranjci, ki so poselili opustele liške vasi.
Kostelski priimki
Verjetno gre pri teh Kranjcih za nekdanje Uskoke, ki so se naselili v slovensko govorečih deželah, zlasti v krajih ob Kolpi, kot je Kostel, v 15. ali 16. stoletju. Stanislav Južnič namreč v članku Etnogeneza Kostelcev – kostelski priimki v preteklosti omenja naslednje priimke, ki jih pogosto srečujemo tudi med Kranjci v Liki: Jurkovič, Ožanič, Crnkovič, Marinič …
Južnič omenja tudi slovenske kostelske priimke ali kočevske priimke, ki jih prav tako najdemo v Liki: Žagar, Pleše, Klobučar, Delač, Marincel, Štajdohar …
Prav tako so Kranjci predstavljali večino prebivalcev v vaseh Ribnik, Bilaj, Budak, Osik in Švica ter velik delež v vaseh Udbina, Mutilič in Podlapača. Kranjci so po Pavečiću poselili tudi Gospiško polje in okolico Perušića.
Kranjci se stopijo v liškem talilnem loncu, le Kuterevčani ohranijo svoj jezik
Kranjci, kot so jim pravili, so se hitro stopili z večinskim srbohrvaško govorečim prebivalstvom ter prevzeli njihov jezik, navade, noše, petje in plese. Tudi prebivalci Kutereva so se navzven hitro prilagodili srbohrvaško govorečim prebivalcem, po noši in ljudskih običajih pa jih ni mogoče ločiti od drugih Ličanov.
Zemljevid Like z vasmi, ki so jih v celoti ali delno poselili Kranjci: Donji in Gornji Kosinj, Perušić, Kaluđerovac, Mušaluk, Čanak ...
A so v nasprotju z drugimi liškimi Kranjci ohranili svoj samosvoj govor, ki ga ali so ga govorili le med sabo, v svoji vasi, ne pa tudi v stikih z drugimi Ličani.
Mojstrski rokodelci iz Kutereva
Kot piše Lampret, je bilo za Kuterevčane značilno, da so bili veliko bolj verni kot drugi Ličani. Prebivalci Kutereva so se ločili od drugih Ličanov tudi po rokodelskih veščinah ter mojstrski nadarjenosti za obdelovanje lesa in izdelavo lesnih izdelkov. So spretni mizarji, kolarji, tesarji, sodarji in izdelovalci slovečih tamburic, tako imenovanih dangubic.
Kuterevčani so se preživljali kot nekakšni liški Rib'nčani, ki so svojo suho robo prodajali v krajih po vsej Liki. Številni Kuterevčani so se razselili tudi po drugih delih Hrvaške in odšli s trebuhom za kruhom po svetu.
Tudi Kuterevčani pravijo, da so po rodu iz Slovenije
Ličani poleg Kuterevčanov kot Kranjce označujejo tudi prebivalce liške vasi Švica. Če je Kuterevo znano kot rokodelska vas, je bila Švica znan po svojih mlinih in spretnih mlinarjih. V nasprotju s Kuterevčani pa se prebivalci Švice nimajo za potomce Kranjcev oziroma Slovencev.
Slovensko govoreči prebivalci današnjega Gorskega kotarja so tudi predniki prebivalcev dveh vasi na Kordunu južno od Karlovca: Knez Gorice in Vukmanića.
Kot piše Tihana Rubić v članku Gospodarske veze Krasnara s Kuterevcima in Švičanima (sl. Gospodarske povezave Krasnarcev s Kuterevčani in Švicarji), je prebivalec Kutereva Milan Malčić potrdil, da so Kuterevčani po rodu iz Slovenije ter da je njegov prednik prišel v Kuterevo, izkrčil del gozda in tu zgradil hišo.
Preostali Ličani imajo Kuterevčane za drugačne
Drugi Ličani Kuterevčane označujejo za drugačne zaradi njihovih posebnih rokodelskih spretnosti, drugačnega porekla (že priimka Šporčič in Malčič se jim zdita tuja) ter njihove posebne govorice.
Zdajšnji in nekdanji priimki prebivalcev Kutereva: Podnar, Šporčič, Malčič, Marinič, Linar, Piršlin, Rožman, Šepac, Rončevič, Jurkovič, Crnkovič, Bukovac, Gorša, Marincel, Moshon, Mesing, Klobučar, Kostelac ... To so tudi večinoma priimki, ki jih omenja Južnič v svojem članku o kostelskih priimkih.
Pri nekaterih priimkih gre, glede na to, da Kostel meji na nekdanji nemški kočevarski jezikovni otok, mogoče za priimke nemškega, kočevskega izvora: Šporčič iz Sporer, Malčič iz Malz. Nekateri priimki so skoraj zagotovo poslovenjeni kočevarski oziroma nemški priimki: Podnar iz Bodner. Gorša je verjetno izvirno Gorše, Šepac je mogoče izvirno Šepec, Bukovac Bukovec, Kostelac Kostelec …
Po ugotovitvah nizozemskega slavista Willema Roelofa Vermeerja v članku Raising of *ě and loss of the nasal feature of Slovene iz leta 1982 prebivalci Kutereva govorijo ali so govorili slovenski jezik. Kot še piše Vermeer, poleg Kuterevčanov slovensko govorijo ali so govorili tudi v vaseh Knez Gorica in Vukmanić južno od Karlovca. Omenjeni vasi na Kordunu naj bi poselili slovensko govoreči prebivalci iz Gorskega kotarja.
Po nekaterih razlagah slovenski jezik, podoben narečju, ki ga govorijo v Gorskem kotarju (gre za narečje, ki ga slovenska dialektologija prišteva h kostelskemu narečju), govorijo tudi v Vivodini, nekdaj delu Kranjske, zdaj hrvaški deželici severno od Bele krajine in južno od Žumberka. Kot zanimivost: iz Vivodine naj bi izvirali starši enega od prvih zvezdnikov košarkarske lige NBA Georgea Mikana.
3