Sobota, 15. 4. 2017, 14.59
9 mesecev, 3 tedne
Pravni nasvet
Sosedov pes grozi sprehajalcem ob ograji. Kako lahko ukrepamo?
Sosed ima velikega psa, ki se zaganja v ograjo in ob tem grozeče laja. Sosed se za opozorila, da je pes nevaren, ne zmeni. Bojimo se, da bi ob odprtih vratih ograje napadel sprehajalce in bi se zgodila tragedija, piše bralec. Sprašuje, kaj lahko sosedje storijo, da bi preprečili nevarnost.
Dušan
Spoštovani,
če je pes za ograjo, žal pravno gledano česa konkretnega od lastnika ne morete zahtevati, vse dokler pes koga ne ugrizne in ga poškoduje. Šele v takšnem primeru bi lastnik psa ob določenih predpostavkah odškodninsko odgovarjal. To velja, če gledamo stvar z vidika sprehajalcev, ki se sprehajajo po pločniku na drugi strani nepremičnine, na kateri je hud pes, ki laja, vmes pa je ograja.
Proti lastniku nepremičnine, na kateri je pes, bi bilo mogoče ukrepati s stališča sosedskega prava, kjer pa imajo pravico intervenirati samo lastniki drugih, predvsem sosednjih, nepremičnin, vendar samo če bi šlo za imisije lastnika ene nepremičnine, ki se prenašajo in ovirajo lastnika sosednje oziroma drugih nepremičnin v njihovi lastninski pravici in upravičenjih, ki iz tega izhajajo (v omenjenem primeru bi lahko šlo za hrup zaradi laježa psa!).
Proti lastniku psa lahko ukrepa tisti, ki ga moti prekomeren hrup. Fotografija je simbolična. Možnost tožbe proti lastniku psa
Omenjeno problematiko ureja stvarnopravni zakonik, ki določa, da mora lastnik nepremičnine pri uporabi nepremičnine opuščati dejanja in odpravljati vzroke, ki izvirajo iz njegove nepremičnine in otežujejo uporabo drugih nepremičnin čez mero, ki je glede na naravo in namen nepremičnine ter glede na krajevne razmere običajna, ali povzročajo znatnejšo škodo (prepovedana imisija).
V nasprotnem primeru lahko lastnik nepremičnine (katerega lastninska pravica se ovira ali moti) sproži tožbo na prepoved motenja in oviranja lastninske pravice na pristojnem sodišču, lahko pa, če so izpolnjeni določeni dodatni pogoji, od lastnika sosednje nepremičnine (ki izvaja motenje!) zahteva tudi povračilo škode, ki mu je pri tem nastala.
V konkretnem primeru bi lahko proti lastniku psa na sosednji nepremičnini ukrepal lastnik oziroma lastniki drugih oziroma sosednjih nepremičnin, tudi če pes ne bi nikogar ugriznil in ga s tem poškodoval. Vendar pa bi moral pes povzročati določeno stopnjo hrupa z laježem, ki presega mejne ravni hrupa, predpisane z veljavno zakonodajo. Samo v takšnem primeru bi se lahko še pred samim ugrizom psa ukrepalo proti lastniku.
Pripravil: Vinko Berginc, univ. dipl. prav.
17