Petek, 28. 7. 2017, 2.12
7 let, 1 mesec
NA DANAŠNJI DAN
Zakaj Evropa ne vlada več svetu
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,98
Na današnji dan leta 1914 se je z avstro-ogrsko napovedjo vojne Srbiji začela prva svetovna vojna, ki je temeljito spremenila razmerja moči na svetu.
Mesec pred tem, 28. junija, je srbski nacionalist Gavrilo Princip, povezan s srbsko teroristično organizacijo Črna roka, v Sarajevu umoril avstrijskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Zofijo Hohenberško.
Avstro-Ogrska Srbiji postavi ultimat
Avstro-Ogrska je za napad obtožila Srbijo, saj so bili člani organizacije Črna roka vplivni člani srbske oblasti in vojske. Ker Srbija ni izpolnila vseh zahtev Avstro-Ogrske iz njenega ultimata, je Habsburška monarhija napovedala vojno balkanski kraljevini.
Na stran Srbije sta se postavili mogočna Rusija in Francija, zaradi česar je Avstro-Ogrski na pomoč priskočila Nemčija in v začetku avgusta 1914 napovedala vojno obema srbskima zaveznicama.
Smrt avstrijskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda je zanetila prvo svetovno vojno.
V vojno se vključi tudi britanski imperij
Ker je Nemčija Francijo napadla skozi nevtralno Belgijo, ki je spadala v vplivno območje Velike Britanije, se je v prvo svetovno vojno vmešala tudi otoška velesila in napovedala vojno Nemčiji.
Umrlo vsaj 30 tisoč Slovencev
V prvi svetovni vojni, ki se je končala leta 1918, je umrlo 16 milijonov ljudi, od tega vsaj 30 tisoč Slovencev. Slovensko ozemlje je bilo takrat del Habsburške monarhije, zato so se Slovenci vojskovali v avstro-ogrski vojski.
Nemci so se leta 1918 uprli cesarju Viljemu II., ki je zato zbežal v tujino.
Propad cesarstev, Slovenci razkosani med štiri države
Posledice prve svetovne vojne so bile velike. Propadla so štiri cesarstva: Nemčija, Avstro-Ogrska, Rusija in Otomansko cesarstvo. Nemčija je izgubila svoje kolonije in bila ozemeljsko zmanjšana. Avstro-Ogrska je razpadla na nove države, med njimi je bila tudi Država SHS, pozneje Kraljevina SHS, v katero je bil vključen večinski del slovenskega naroda.
Velik del Slovencev je ostal v Avstriji, nekaj tudi na Madžarskem, del slovenskega ozemlja pa so si prigrabili Italijani, ki so v prvo svetovno vojno stopili leta 1915.
Če se leta 1917 v vojno ne bi vpletle ZDA, bi v prvi svetovni vojni najverjetneje zmagala Nemčija.
ZDA postanejo vladarica sveta
Namesto evropskih velesil so postale najmočnejša država na svetu ZDA, ki so leta 1917 stopile v vojno proti Nemčiji in prevesile tehtnico na stran antantnih držav.
Oktobrska revolucija in vzpon komunizma
V Rusiji je oktobra 1917 izbruhnila boljševiška revolucija. Nastala je komunistična država Sovjetska zveza, kar je spodbudilo vzpon komunistične revolucionarne levice po vsej stari celini.
Oktobrsko revolucijo leta 1917 je vodil vodja boljševikov Vladimir Lenin (desno). Po njegovi smrti se je na vrh komunistične oblasti povzpel Stalin (levo).
Še nekateri drugi pomembni dogodki, ki so se zgodili na današnji dan:
Leta 1794 so v Franciji z giljotino obglavili Maximiliena Robespierra, ki je pred tem v času vladavine terorja na giljotino spravil več kot 17 tisoč ljudi.
Leta 1858 je britanski kolonialni uradnik v Indiji William Herschel pri potrditvi pogodbe za identifikacijo prvič uporabil prstni odtis.
Leta 1902 se je rodil avstrijsko-angleški filozof Karl Popper.
Leta 1904 se je rodil slovenski pisatelj, pesnik in publicist Ludvik Mrzel.
Leta 1929 se je rodila Jacqueline Lee Bouvier. Leta 1953 se je poročila z obetavnim politikom Johnom F. Kennedyjem in postala Jacqueline Kennedy. Med letoma 1961 in 1963 je bila prva dama ZDA. Med letoma 1968 in 1975 je bila poročena z ladjarskim magnatom Aristotlom Onasisom.
Leta 1945 se je rodil ameriški risar Jim Davis, ki je ustvaril lik Garfielda.
Leta 1947 se je v Ljubljani začel montirani Nagodetov proces. Z njim je komunistična oblast hotela zatreti vsak poskus demokratične opozicije.
Leta 1954 se je rodil zdaj že pokojni venezuelski predsednik Hugo Chavez.
Leta 1971 se je rodil samooklicani kalif Abu Bakr Al Bagdadi, voditelj zloglasne Islamske države.
Leta 1984 so se začele olimpijske igre v Los Angelesu. Komunistična Sovjetska zveza ter 14 njenih satelitov (to so države, ki so bile podrejene Sovjetski zvezi, op. p.) in zaveznic je igre bojkotiralo. To je bil povračilni ukrep, ker so ZDA skupaj s še 64 preostalimi državami zaradi sovjetske okupacije Afganistana bojkotirale olimpijske igre v Moskvi leta 1980.
