Petek, 12. 5. 2017, 4.04
7 let, 1 mesec
NA DANAŠNJI DAN
Slovenec, ki je Hrvate rešil pred krvavim srbskim maščevanjem
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,80
4
Na današnji dan leta 1872 se je rodil politik Anton Korošec, ki je bil voditelj slovenskega naroda med obema svetovnima vojnama.
Korošec, ki se je rodil v Biserjanah pri Svetem Juriju ob Ščavnici, se je kot mladenič odločil za duhovniški poklic. V duhovnika je bil posvečen leta 1895, leta 1905 je na graški univerzi opravil tudi doktorat iz teologije.
Boj za slovenstvo na Dunaju in Gradcu
Nato se je posvetil politični karieri ter boju proti štajerskim Nemcem in nemškutarjem. Maja 1906 je bil tako izvoljen za poslanca v dunajskem državnem zboru, leta 1909 pa je postal tudi poslanec v štajerskem deželnem zboru v Gradcu.
Leta 1909 so se kranjska Slovenska ljudska stranka (SLS), Koroščeva Slovenska kmečka zveza za Štajersko ter druge sorodne katoliške organizacije na Goriškem in Koroškem združile v Vseslovensko ljudsko stranko (VLS).
Anton Korošec leta 1937 ob 20. obletnici Majniške deklaracije
Korošec in Majniška deklaracija
Znotraj VLS, ki je bila politično razdeljena na krog Ivana Šusteršiča in krog Janeza Evangelista Kreka, je Korošec spadal v Krekov krog, ki je bil bolj navdušen nad slovenskim odhodom iz Avstrije kot habsburški monarhiji zvest Šusteršičev krog. Ko se je marca 1914 Šusteršič umaknil kot vodja slovenskih in hrvaških katoliških poslancev v dunajskem državnem zboru, se je na to mesto zavihtel Korošec.
Korošec je v dunajskem državnem zboru 30. maja 1917 kot voditelj Jugoslovanskega kluba - ta je združeval slovenske, hrvaške in srbske poslance - prebral Majniško deklaracijo, ki je zahtevala združitev Slovencev, Hrvatov in Srbov v Habsburški monarhiji v avtonomno enoto.
Korošec noče ostati v Avstriji, hoče Jugoslavijo
Ob razpadanju Habsburške monarhije je Korošec, ki je pozneje dobil vzdevek oče Jugoslavije, jeseni 1918 zavrnil zamisli, da bi Slovenci še vedno ostali del Avstrije.
Oktobra 1918 naj bi po lastnem pričevanju zavrnil zamisli cesarja Karla in s poslovil z besedami: "Majestät, es ist zu spät." (V prevodu: Vaše veličanstvo, prepozno je.)
Anton Korošec s terase ljubljanskega hotela Union pozdravlja zbrano množico.
Korošec vodi Državo Slovencev, Hrvatov in Srbov
Korošec je predsedoval Narodnemu svetu Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki je 29. oktobra 1918 razglasil Državo Slovencev, Hrvatov in Srbov. Korošec je bil tako voditelj te kratkotrajne državne tvorbe.
Država SHS se je namreč 1. decembra združila s Kraljevino Srbijo v Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. V Kraljevini SHS je bil Korošec voditelj SLS, najmočnejše politične stranke v Sloveniji med obema vojnama.
Edini nesrbski predsednik vlade v Kraljevini SHS
Opravljal je različne funkcije v številnih vladah Kraljevine SHS: podpredsednik vlade, minister za notranje zadeve … Notranji minister je bil tudi 20. junija 1928, ko je črnogorski poslanec velikosrbske Ljudske radikalne stranke Puniša Račić v beograjskem parlamentu ustrelil voditelja Hrvaške kmečke stranke Stjepana Radića in ga smrtno ranil.
Izbruhnila je huda politična kriza, nacionalna trenja med Hrvati in Srbi so se zaostrila. Kralj Aleksander Karađorđević je tako po atentatu na Radića za predsednika vlade prvič izbral Nesrba, in sicer prav Slovenca Korošca, da bi pomiril strasti.
Predvojna Jugoslavija, ki jo je med letoma 1918 in 1934 vodil kralj Aleksander (na fotografiji), je bila država, ki je skušala Slovence utopiti v enoten, srbohrvaško govoreč jugoslovanski narod. Slovenci so bili z vidovdansko ustavo s stopnje naroda ponižani na pleme troedinega jugoslovanskega naroda, prepovedane so bile slovenske narodne zastave, prav tako narodno ime Slovenija.
Kraljeva diktatura
Korošec, ki je vlado sestavil 27. julija 1928, krize ni mogel rešiti, zato je 2. januarja 1929 odstopil. Kralj Aleksander je nato 6. januarja razglasil diktaturo, razpustil parlament in razveljavil ustavo. Pozneje je prepovedal vse stranke, tudi SLS, in Kraljevino SHS preimenoval v Jugoslavijo.
Korošec je bil še dvakrat minister, a je septembra 1930 zapustil vlado. Maja 1932, ko je Korošec praznoval 60 let, so v Sloveniji potekale množične demonstracije, na katerih so vihrale slovenske narodne zastave, ki jih je kraljevi režim prepovedal.
Korošec zahteva slovensko avtonomijo in združitev vseh Slovencev
22. maja so se tako zgodili šenčurski dogodki, ko so orožniki proti zbranim privržencem prepovedane SLS uporabili silo. Na silvestrovo leta 1932 je Koroščeva SLS oblikovala Ljubljanske punktacije, politični program, ki je zahteval preoblikovanje Jugoslavije v zvezno državo, v kateri bi bila Slovenija avtonomna enota.
Zahtevali so tudi združitev slovenskega naroda, ki je bil razkosan na štiri države (Jugoslavija, Italija, Avstrija in Madžarska), v eno politično enoto ter pravico Slovencev znotraj Jugoslavije do svoje zastave, imena, nacionalne individualnosti, finančne samostojnosti in kulturne svobode.
Anton Korošec je bil najbolj priljubljen slovenski politik med obema vojnama.
Kraljevi režim aretira Korošca in ga konfinira
Slovenski liberalci so Korošcu in njegovim podpornikom očitali težnje po odcepitvi Slovenije od Jugoslavije, kraljevi režim pa je Korošca in njegove najožje sodelavce leta 1933 aretiral ter jih prisilno izgnal, to je konfiniral.
Korošec je bil konfiniran najprej v Srbijo, nato v Bosno, nazadnje pa na otok Hvar. Konfinacije je bilo konec oktobra 1934, ko je makedonski nacionalist v sodelovanju s hrvaškimi nacionalisti v Marseillu ubil kralja Aleksandra in je oblast v državi prevzel regent, knez Pavle Karađorđević.
Korošec rešuje Hrvate
Korošec se je vrnil na politično sceno. Po pričevanju enega od njegovih sodelavcev je Korošec s svojim vplivom na dvor in na kneza Pavla dosegel, da v kritičnih tednih po smrti kralja Aleksandra niso izbruhnili krvavi obračuni s Hrvati (vir: Andrej Rahten, Od Majniške deklaracije do habsburške detronizacije).
Korošec je leta 1935 spet postal notranji minister in to ostal do leta 1938. Pozneje je bil minister za šolstvo. Umrl je 14. decembra 1940 v Beogradu, star 68 let. Iz jugoslovanske prestolnice so ga prepeljali v Ljubljano in ga pokopali na pokopališču Navje.
Večerna procesija na Tromostovju v okviru žalnih slovesnosti ob smrti Antona Korošca
Naključje ali ne, na današnji dan leta 1988 – torej prav na Koroščev rojstni dan – je bila v Unionski dvorani v Ljubljani, kjer je pogosto zborovala tudi Koroščeva SLS, ustanovljena Slovenska kmečka zveza (SKZ), stanovska organizacija slovenskih kmetov. Predsednik SKZ, ki jo nekateri štejejo za prvo novoustanovljeno demokratično stranko v takrat še socialistični Sloveniji, je postal Ivan Oman. SKZ se je pozneje preimenovala v Slovensko ljudsko stranko (SLS).
Hollywoodska legenda
Na današnji dan leta 1907 se je rodila legendarna filmska igralka Katharine Hepburn.
Irski igralec
Na današnji dan leta 1950 se je rodil irski igralec Gabriel Byrne.
Odlomek iz filma Millerjevo križišče:
Ameriški igralec
Na današnji dan leta 1978 se je rodil ameriški igralec Jason Biggs.
Odlomek iz filma Zaljubljeni zguba:
Še nekateri drugi pomembni dogodki, ki so se zgodili na današnji dan:
Leta 1820 se je rodila britanska bolničarka Florence Nightingale, zato na ta dan praznujemo tudi mednarodni dan medicinskih sester.
Leta 1881 je Tunizija postala francoski protektorat.
Leta 1902 je v Pensilvaniji v ZDA 150 tisoč rudarjev začelo stavko, s katero so želeli doseči 20-odstotno zvišanje mezd, in pogajanja o uvedbi osemurnega delovnika.
Leta 1910 je bilo v Ljubljani ustanovljeno Društvo za raziskovanje podzemnih jam Ljubljana, ki je najstarejše še delujoče jamarsko društvo v Sloveniji.
Leta 1918 se je v Judenburgu začel znameniti upor slovenskih vojakov 17. pešpolka, ki so ga pozneje zadušili madžarski vojaki.
Leta 1941 Nemec Konrad Zuse v Berlinu predstavil računalnik Z3, zaradi česar Zuse velja za izumitelja sodobnega računalnika.
Leta 1945 so se domobranci pri Borovljah predali britanski vojski.
Leta 1978 se je Mednarodni meteorološki inštitut odločil, da orkanov ne bodo več poimenovali izključno z ženskimi imeni.
Leta 1982 so na Portugalskem preprečili poskus atentata na papeža Janeza Pavla II., ki ga je z bajonetom skušal napasti neki španski duhovnik.
Leta 1983 se je rodil irski igralec Domhnall Gleeson.
Leta 1993 je bila Slovenija skupaj z Estonijo, Litvo, Češko, Slovaško in Romunijo sprejeta v Svet Evrope.
Leta 2001 so rokometašice Krima prvič osvojile naslov evropskih prvakinj.
4