Kdo je kriv za razpad Demosa?

Novoustanovljene demokratične stranke so koalicijo Demos ustanovile 27. novembra 1989, ko so se na kmetiji predsednika Slovenske kmečke zveze (SKZ) Ivana Omana zbrali predstavniki Slovenske demokratične zveze (SDZ), Socialdemokratske zveze Slovenije (zdajšnja SDS) in Slovenskih krščanskih demokratov (SKD) ter se ustno dogovorili o ustanovitvi predvolilne zveze demokratičnih strank.

Kdo si je izmislil ime Demos

Pozneje je Omanova SKZ omahovala, a se je nato le dokončno odločila za Demos. Poleg ustanovnih članic so pred volitvami aprila 1990 v Demos vstopile še naslednje stranke: Zeleni Slovenije, Slovenska obrtniška stranka (SOS), ki se je pozneje preimenovala v Liberalno stranko, in upokojenska stranka Sivi panterji.

Ime za koalicijo je predlagal socialdemokrat Matjaž Šinkovec – Demokratična opozicija Slovenije, s kratico Demos. Demos, ki ga je vodil Jože Pučnik, je nato spomladi 1990 zmagal na prvih demokratičnih volitvah v Sloveniji po letu 1928 in oblikoval vlado, ki jo je vodil krščanski demokrat Lojze Peterle.

Lojze Peterle in Dimitrij Rupel sta si na sejah vlade pogosto prišla navzkriž. Foto: Tone Stojko

Trenja med Peterletom in Ruplom

V Demosovi vladi so bila največja trenja med krščanskim demokratom Peterletom in zunanjim ministrom iz vrst SDZ Dimitrijem Ruplom. Po uspešni osamosvojitvi in zmagi v vojni za Slovenijo pa so se znotraj Demosa, ki je združeval tako bolj desne kot bolj leve stranke, pojavljale vse večje razlike.

Ena od glavnih točk spora je bilo lastninjenje družbenega premoženja. Medtem ko je levi del Demosa podpiral Mencingerjev model notranjih odkupov nekdanjih družbenih podjetij, je desni podpiral Sachsov model, po katerem bi z brezplačno razdelitveno privatizacijo zunanji lastniki podjetij postali vsi državljani oziroma skladi.

Usodni razkol v SDZ

Stranka, ki je bila politično na sredini Demosa, je bila SDZ. In prav z razkolom v tej stranki je začel Demos usodno pokati po šivih. Oktobra 1991 se je namreč večina delegatov na kongresu SDZ odločila za sprejem novega programa in preimenovanje stranke v SDZ-Narodnodemokratsko stranko (SDZ-NDS). 

Lojze Peterle in Jeffrey Sachs (desno). Peterle in del Demosovih strank sta podpirala Sachsov model privatizacije, del pa Mencingerjevega. Na koncu je zakon o lastninjenju družbenih podjetij, ki je bil kompromis med Mencingerjevim in Sachsovim modelom, sprejela šele Drnovškova vlada. Foto: Tone Stojko

Nato je večina vodilnih mož stranke zapustila kongres in ustanovila novo stranko z imenom Demokrati – Demokratska stranka (DS). Predsednik "desnih" narodnih demokratov je postal Rajko Pirnat, predsednik "levih" demokratov pa Igor Bavčar. Janez Janša, ki je bil tudi vpliven član SDZ, se ni odločil za nobeno od teh strank, ampak je prestopil k Pučnikovim socialdemokratom.

Samorazpustitev Demosa in Drnovšek

Potem ko je Nemčija 23. decembra 1991 napovedala, da bo 15. januarja 1992 priznala Slovenijo, in je bilo vse bolj gotovo, da bo to storila tudi Evropska skupnost (EU), se je Demos razpustil. Na sestanku 30. decembra so se stranke dogovorile, da bodo najpozneje aprila 1992 nove volitve.

Toda Peterle je hotel s pomočjo SKZ, SKD, Pirnatovih Narodnih demokratov in Liberalne stranke še vztrajati na čelu vlade in se je ubranil dveh konstruktivnih nezaupnic –  najprej je bil kandidat za mandatarja Marko Voljč, nato Bavčar. A 22. aprila 1992 je s konstruktivno nezaupnico novi mandatar postal liberalni demokrat Janez Drnovšek.

Prva Drnovškova vlada

Drnovšek je nato sestavil svojo prvo vlado (parlament jo je potrdil 14. maja), ki so jo poleg njegovih liberalnih demokratov sestavljali še prenovitelji (nekdanji komunisti), socialisti, Pučnikovi socialdemokrati (Pučnik je bil podpredsednik vlade, Janša pa obrambni minister), Zeleni Slovenije in demokrati (Bavčar je bil notranji, Rupel pa zunanji minister). Po volitvah decembra 1992 je nato Drnovšek sestavil novo vlado.

Angleški pisatelj

Na današnji dan leta 1865 se je rodil angleški pisatelj Rudyard Kipling. 

Napovednik za film Knjiga o džungli, ki je posnet po Kiplingovi knjigi:

Angleško-ameriška igralka in pevka

Na današnji dan leta 1959 se je rodila angleško-ameriška igralka in pevka Tracey Ullman.

Angleški režiser

Na današnji dan leta 1906 se je rodil angleški režiser Carol Reed.

Napovednik za film Tretji mož:

Še nekateri drugi pomembni dogodki, ki so se zgodili na današnji dan: 

Al Smith Foto: commons.wikimedia.org Leta 1066 se je zgodil muslimanski pokol Judov v andaluzijskem mestu Granada.  

Leta 1872 je bila na Dunaju ustanovljena Trboveljska premogokopna družba. 

Leta 1873 se je rodil Al Smith, prvi katolik, ki je bil kandidat za predsednika ZDA. 

Leta 1916 so ruski monarhisti umorili razvpitega meniha Rasputina.  

Leta 1918 je slovenska narodna vlada izdala odredbo o osemurnem delovniku v vseh tovarnah. 

Leta 1918 je slovenska narodna vlada nacionalizirala vsa podjetja v tuji lasti. 

Leta 1920 je vlada Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev objavila Obznano, s katero so prepovedali delovanje Komunistične partije.

Leta 1922 so ustanovili Sovjetsko zvezo. 

Leta 1924 je Edwin Hubble objavil obstoj drugih galaksij. 

Leta 1942 se je rodil slovenski zgodovinar Janko Prunk. 

Leta 1947 slovenska vlada izda odločbo o ustanovitvi Slovenske filharmonije. 

Leta 1959 so ZDA izdelale prvo atomsko podmornico. 

Leta 1975 pa se je rodil ameriški golfist Tiger Woods. 

Leta 1993 sta Vatikan in Izrael vzpostavila diplomatske odnose.  

Leta 2006 so usmrtili nekdanjega iraškega voditelja Sadama Huseina.