Ali veste, kako je nastala slovenska zastava?

Belo, modro in rdečo barvo je kot kranjske deželne barve že leta 1836 določil cesar Ferdinand. To so barve, ki so poleg zlate zastopane v kranjskem deželnem grbu: moder orel na beli podlagi, na orlovih prsih rdeče-bela šahovnica, rdeče barve so tudi orlovi kremplji in kljun.

Slovenska zastava prvič zavihra

Belo-modro-rdečo tribarvnico so prvi razvili narodno zavedni slovenski študenti na Dunaju v času pomladi narodov marca 1848. V Ljubljani je belo-modro-rdeča zastava prvič zavihrala 7. aprila 1848 na stavbi gostilne Zlata riba na Wolfovi ulici.

Po januarski diktaturi v Kraljevini Jugoslaviji leta 1929 je bila slovenska narodna zastava prepovedana, po II. svetovni vojni pa je bila osnova za republiško zastavo v okviru tedanje Jugoslavije, kombinirana s komunistično rdečo zvezdo.

Slovenska državna zastava

Slovensko državno zastavo, kot jo poznamo danes, je 24. junija 1991 z ustavnim dopolnilom določila takratna slovenska skupščina, predhodnica današnjega državnega zbora. 

Slovenski zlati olimpijci

Poleg rojstva slovenske narodne zastave se je današnji dan vtisnil v slovenski zgodovinski spomin tudi z izjemnim športnim dogodkom: 23. septembra 2000 je v Sydneyju samostojna Slovenija osvojila prvo olimpijsko zlato medaljo v zgodovini. 

Najprej sta osvojila zlato veslača Iztok Čop in Luka Špik, potem pa si je zlato kolajno priboril tudi strelec Rajmond Debevec. Pred osamosvojitvijo Slovenije so olimpijsko zlato kolajno dobili Leon Štukelj, Miroslav Cerar (oba v gimnastiki), Rolando Pušnik in Alenka Cuderman (oba kot člana moške oziroma ženske jugoslovanske rokometne ekipe).

Franc Rode je bil med letoma 1997 in 2004 ljubljanski nadškof, kardinal je postal marca 2006. Foto: Klemen Korenjak

Tretji slovenski kardinal

Leta 1934 se je v Rodici pri Domžalah rodil Franc Rode. Za Jakobom Missijo in Alojzijem Ambrožičem je postal tretji kardinal slovenskega rodu.

George Constanza iz Seinfelda

Na današnji dan leta 1959 se je rodil ameriški igralec Jason Alexander, ki je zaslovel z vlogo Georgea Constanze v nanizanki Seinfeld.

Spor med cesarjem in papežem

Na današnji dan leta 1122 je bil v Wormsu sklenjen konkordat med nemškim cesarjem Henrikom V. in papežem Kalikstom II. Ta kompromisni sporazum je rešil spor o tem, kdo imenuje škofe in opate. Škofe in opate je tako izbrala Cerkev, a so morali pozneje priseči cesarju kot njegovi vazali.

Še nekateri drugi pomembni dogodki, ki so se zgodili na današnji dan: 

Nemška igralka Romy Schneider Foto: Getty Images Leta 63 pred našim štetjem se je rodil prvi rimski cesar Gaj Julij Cezar Oktavijan Avgust, na kratko cesar Avgust.
 
Leta 1215 se je rodil mongolski vladar Kublaj Kan.

Leta 1338 je angleško ladjevje v bitki pri Arnemuidenu proti francoskim ladjam prvič na svetu uporabilo ladijsko topništvo.

Leta 1846 so astronomi Urbain Jean Joseph Le Verrier, John Couch Adams in Johann Gottfried Galle odkrili Neptun.
 
Leta 1861 se je rodil nemški industrialec in inženir Robert Bosch, ki je izumil magnetni vžig za motorje in začel prvi izdelovati električno opremo za avtomobile.

Leta 1865 se je rodila madžarsko-angleška pisateljica Emma Orczy, avtorica Škrlatnega jegliča.

Leta 1889 je bila ustanovljena japonska družba Nintendo, ki je na začetku izdelovala igralne karte.

Leta 1889 se je rodil ameriški novinar Walter Lippmann, ki velja za očeta sodobnega novinarstva.
 
Leta 1890 se je rodil nemški feldmaršal Friedrich Paulus, ki je vodil nemške sile v bitki za Stalingrad.

Leta 1914 je francoski letalec Roland Garros prvi preletel Sredozemlje. Vzletel je v Franciji, pristal pa v Tuniziji.

Leta 1916 se je rodil italijanski premier Aldo Moro, ki so ga leta 1978 umorili pripadniki Rdečih brigad.

Leta 1930 se je rodil ameriški pevec Ray Charles.

Leta 1938 se je na Dunaju rodila igralka Romy Schneider.
 
Leta 1939 je umrl avstrijski psihoanalitik Sigmund Freud.

Leta 1943 se je rodil španski pevec Julio Iglesias.

Leta 1949 se je rodil ameriški glasbenik Bruce Springsteen.

Leta 1956 se je rodil italijanski nogometaš Paolo Rossi, ki je s svojimi zadetki leta 1982 Italijane popeljal do naslova svetovnih prvakov.

Leta 1974 je BBC objavil prvi teletekst na svetu.

Leta 2002 je brskalnik Mozilla Firefox prvič prišel v javno uporabo. 

Leta 2004 so za promet odprli največji in najdaljši slovenski viadukt Črni Kal.