V štirih letih osvojil osem naslovov državnega prvaka

V slovenskem športu je veliko talentov, še posebej glede na skromne vložke, ki se skladno z gospodarskimi razmerami skoraj praviloma nižajo, ne višajo. Poleg nadarjenih mladih športnikov se v Sloveniji razvijajo tudi številni obetavni strokovnjaki. Predstavljamo Davida Lipoglavška, rokometnega trenerja, ki deluje v trebanjskem klubu Trimo.

Nekoč je bil rokometaš, a je še v najstniških letih končal kariero. Bistveno bolj ga je zanimalo vodenje ekip, zato se je vpisal na fakulteto za šport, jo pred tremi leti uspešno končal, vmes pa nabiral dragoceno prakso. V zadnjih štirih sezonah, s trenerstvom se skupaj ukvarja sedem let, je z različnimi klubskimi in šolskimi selekcijami osvojil kar deset kolajn v državnih prvenstvih, od tega je bil osemkrat državni prvak, dvakrat pa so njegove ekipe zasedle drugo mesto.

Trimo je edini slovenski klub, ki je v mlajših kategorijah najboljši v državi postal z dvema ekipama. Trebanjska rokometna šola postaja vse bolj uveljavljena, saj so se v njej razvili na primer reprezentanta, brata Sebastian in Staš Skube ter Miha Zarabec. Igralci z velikim potencialom, ki so ga prepoznali najboljši slovenski in tudi tuji klubi.

Ni sezone brez naslova V predlanski sezoni je Lipoglavšek kot trener državni naslov osvojil kar s tremi ekipami, v pred kratkim končani lanski z dvema. Z ekipo trebanjske osnovne šole, za katero igrajo učenci, ki vadijo v Trimu, je bil najboljši v državi trikrat zapored. Stoodstotno je predan rokometu in enako zahteva tudi od članov svojih ekip.

"Hočem disciplino, redno udeležbo na treningih, intenzivnost pri vadbi in veliko količino treningov. Vodim starejše dečke B in A (8. in 9. razred, op. a.), s katerimi vadimo vsak dan. Precej strog sem, če igralec na trening zamudi minuto, ga že precej oštejem. Znam pa tudi pohvaliti. Zahtevam veliko, ampak fantje imajo spoštovanje do mene, tudi zato redno vadijo. Ne maram 'rekreativcev', takšnih, ki pridejo dva- ali trikrat na teden. To je le izguba časa," razmišlja 27-letni športni pedagog, ki – če presodi, da je kateri od njegovih igralcev polovičar – pokliče tudi starše in se z njimi pogovori. Velik poudarek daje psihološki pripravi, seveda ob taktični in telesni.

Mojster za vse David je poleg službe in treniranja v Trimu tudi koordinator vseh selekcij, skrbnik spletne strani, izdelovalec videov in izvrševalec najrazličnejših nalog v organizacijski sferi kluba. Njegov dan je povsem zapolnjen, vseeno pa najde čas za svojo zaročenko, s katero si bosta oktobra obljubila večno zvestobo in ki ima veliko razumevanja za izbrančeve dejavnosti.

V zadnjih mesecih je popolnoma spremenil prehranjevalne navade. Za zajtrk je zelenjavo ali sadje, na njegovem jedilniku so le piščančje, zajčje, puranje meso in ribe. Prisega na pirin kruh, pije večinoma le vodo ali čaj. Kolikor je le mogoče, se izogiba sladkorju in mlečnim izdelkom. Takšen jedilnik mu kljub včasih do minute natrpanemu urniku omogoča dovolj energije za vse naštete naloge in izzive ter še kakšnega dodatnega. Ob koncu leta in sezone pridejo trenutki, ko se začnejo kazati obrisi izgorelosti in zasičenosti, a po nekaj tednih zmanjšanih športnih obveznosti kmalu usahnejo.

Članska ekipa? Ne, hvala. Za zdaj. Zanimivo je, da si Lipoglavšek ne glede ne vse reference, ki si jih je že nabral na klopi mladinskih ekip, trenutno še ne želi trenirati članske ekipe. "Tam je drugačna politika, povezano je z denarjem in drugimi stvarmi," pravi: "Za zdaj razmišljam tako. Morda bom čez leto ali dve drugače." Očitno bo David še nekaj časa ostal podoben kralju Midasu, ki je vse, česar se je dotaknil, spremenil v zlato.