Ponudba iz Nebraske, ki se ji kljub domotožju ni dalo upreti

Tako se Maruša Černjul, obetavna atletinja iz Celja, skakalka v višino, članica AD Kladivar, spominja trenutkov, ko se je pred dvema letoma morala odločati o svoji nadaljnji življenjski poti, po končani I. gimnaziji v Celju.

Ponudb več, v Nebraski pa najbolj zagreti "Dobila sem še ponudbe iz Ohia, Kansasa, univerze Kolumbia v New Yorku itn. V začetku sem jih dala malo na stran, saj še nisem bila pripravljena zapustiti Slovenije, družino, prijatelje. Zelo sem se bala tudi angleščine, ki mi je v srednji šoli včasih povzročala težave. Potem so pri odločitvi pomagali starši, prevladala je odločitev, da takšne priložnosti ne gre izpustiti. Naposled sem se odločila za univerzo Nebraska, kjer so bili najbolj zagreti in o kateri sem slišala precej pohval, o njihovem študijskem programu in dobrih trenerjih," pravi Maruša Černjul v pogovoru po Skypu.

Kot domneva naša sogovornica, so jo opazili na mladinskem svetovnem prvenstvu leta 2010 v Kanadi in evropskem pokalu v Izmirju, ko je že tekmovala za člansko slovensko reprezentanco in dosegla rezultat 180 centimetrov (njen osebni rekord je sicer 183 centimetrov).

Študij in treningi drugače kot v Sloveniji Maruša Černjul je na univerzi Nebraska študentka 3. letnika programa Dietetika, šport in zdravje (Nutrition Exercise and Health Science), zanj pa se je odločila, ker jo zelo zanima zdrava prehrana in zdrav življenjski slog. Pravi, da je drugačen sistem študija kot pri nas, je precej fleksibilnosti pri izbirnih predmetih, urnikih, profesorjih, dogovoriti se je mogoče tudi za on-line študij, če študentu to bolj ustreza. Veliko ima tudi nočnih predavanj, tako da lahko ob študiju lažje trenira. In kot doda, veliko je sprotnega dela, domačih nalog, zato ni kampanjskega "piflanja".

"Tudi treningi potekajo drugače kot pri nas. Praviloma imam dva treninga na dan, enega pred predavanji za moč, drugega popoldan po predavanjih za vadbo tehnike. Za Nebrasko sem se odločila tudi zaradi odličnega trenerja Garyja Pepina, ki je glavni trener za skoke in je dobil že kar nekaj nagrad za najboljšega trenerja leta. Njegov asistent je Dusty Jonas, ameriški reprezentant v skoku v višino, ki na nas skupino deklet prenaša svoje dragocene izkušnje," sistem treningov opisuje Maruša Černjul.

Zmaga na konferenčnem in nastop na nacionalnem študentskem prvenstvu O atletskih tekmovanjih, na katerih nastopa v ZDA, pove, da je za njih najpomembnejše konferenčno tekmovanje, ki se ga udeležuje 30 šol, njihova univerza pa spada med deset najboljših (Big Ten).

Že v prvem letniku ji je uspelo zmagati na konferenčni tekmi (2012 Big Ten conference), z osebnim rekordom 183 centimetrov, kar je bilo veliko presenečenje. Zmaga jo je vodila tudi na nacionalno prvenstvo (NCAA national championship), kamor se uvrsti 12 najboljših šol iz vzhodne in zahodne konference. Letos je zaradi poškodbe žal obstala v regionalnih kvalifikacijah, zaradi nje pa je morala tudi izpustiti poletne nastope za domači Kladivar in reprezentanco. Sicer pa se v ZDA udeležuje tudi številnih mitingov.

S svojim celjskim trenerjem Hrvojem Fižuletom sta pogosto na zvezi prek elektronske pošte, preden poleti pride domov, pa naredita natančen načrt treningov.

Letna štipendija 35 tisoč dolarjev Maruša Černjul živi v Lincolnu, glavnem mestu zvezne država Nebraska, v hiši, ki je od kampusa oddaljena za deset minut hoje. Šolanje in treninge v ZDA ji omogoča štipendija univerze Nebraska, ki je 35 tisoč dolarjev, kar zadostuje za šolnino in učno gradivo, bivanje, prehrano in športno opremo, pove Maruša, medtem ko mora za stroške letalske vozovnice ob počitnicah poskrbeti sama.

Glede vključitve v novo okolje pravi, da ni imela veliko težav. "V naši ekipi je prek 100 atletov in smo kot ena velika družina. Spoznala sem tudi veliko Bošnjakov in Srbov, ki so zaradi vojne pribežali sem. Imam veliko prijateljev. Angleščina pa je tudi presenetljivo hitro stekla, ko si postavljen v novo okolje," svoje "adaptacijske" občutke opisuje nadarjena celjska atletinja.

Najprej diploma, potem pa s tokom naprej "Moj prvi cilj je dokončati diplomo, potem pa imam odprta vrata. Če bo le mogoče, si bom našla podiplomski študij ali pripravništvo, mogoče že tukaj v ZDA, ker se mi zdi to velika priložnost glede izkušenj," pove Maruša Černjul o svojih načrtih po koncu študija. A kot pravi, ima še tri leta časa, zato se bo prepustila toku, čeprav bi se nekoč rada vrnila v Slovenijo.

O športnih ambicijah pa: "Nerada govorim o kakšnih olimpijskih igrah, raje se osredotočam na manjše stvari, kot sta izboljšanje tehnike in osebnega rekorda ali nastop na evropskem prvenstvu za mlajše člane."

V prostem času, kolikor ga je sploh še na voljo, najraje gre s prijatelji na kakšno kampiranje po ZDA, ki jih želi čim bolj spoznati in okusiti. Tudi dobesedno, saj zelo rada spoznava nacionalno kuhinjo.

Ker letos s prijatelji za božično-novoletne praznike načrtujejo potovanje po ZDA, se bo eni običajni vrnitvi domov odrekla, v domovini pa bo znova poleti prihodnje leto.