Mladinska voditeljica, ki je ni ustavila niti multipla skleroza

"Multiplo sklerozo so mi odkrili že v osnovni šoli, ravno dva meseca pred koncem šolanja. Tega trenutka se še danes živo spominjam. V težko pričakovanih počitnicah naenkrat svoje noge nisem čutila. Doma smo občutljivost noge preizkušali tako, da me je kdo uščipnil vanjo ali da sem se po njej polila z vročo vodo, vendar nisem ničesar čutila," prvi stik s svojo boleznijo opisuje Valentina Celarc, študentka predšolske vzgoje, ki kljub težki bolezni na življenje gleda z optimizmom.

"Bolezen me je naučila odpovedovati se stvarem, ki so mi najljubše. Z njeno pomočjo sem začela poslušati svoje telo. Ves čas pazim, da se ne 'prekurim' in da dovolj počivam. Vsakič, ko mi je težko, se potrudim, da v malenkosti opazim pozitivno stvar," pravi Valentina.

Gledati pozitivno Priznava, da ta bolezen ni mačji kašelj, a trdi, da je vse odvisno od tega, kako jo sprejmeš. "Kljub temu da jo sprejmeš kot svojo sopotnico v življenju, pa se velikokrat zgodi, da ti zmanjka pozitivnosti." Letošnje leto je bilo zanjo še poseben izziv. Vsako poletje je veliko tekla, letos pa ni mogla. Nekaj časa ni mogla niti normalno hoditi.

"To je bilo boleče, saj se zelo rada gibam. Ko opazuješ ostale prijatelje, ki se zabavajo, gibajo, jih je zelo težko opazovati. V teh trenutkih je zame najboljša rešitev, da se zjokam in da dam ven iz sebe. V svoji sobi imam stene polepljene s pozitivnimi mislimi, ki me najpogosteje postavijo pokonci." V takih trenutkih ji najbolj pomagajo domači, ki ji prisluhnejo in dajo vedeti, da ni sama.

Oratorij je moj način življenja Bolezen je ne ustavlja. V prostem času rada fotografira, sodeluje v pevskih zborih, igra in uči kitaro, sodeluje pri organizaciji družabnih plesov za mlade, poletne počitnice pa preživi kot mladinska voditeljica, ki navdušuje mlade animatorje in otroke na oratorijih.

Na oratoriju je začela sodelovati pred devetimi leti, že pred postavitvijo diagnoze. "Oratorij mi je zagotovo pomagal odrasti. Ko si voditelj, si odgovoren za vse animatorje ter otroke, ki pridejo na oratorij. Ko prostovoljno pripravljaš nepozaben teden za otroke, ti njihova hvaležnost in nasmejani obrazi poplačajo ves trud," nasmejano pove Valentina. "Moj glavni cilj v življenju je osrečevati ljudi okoli sebe, predvsem mlade in otroke, ter nanje prenesti to energijo in zaupanje, ki je v meni."

Še tesneje smo povezani "Animatorji so mojo bolezen sprejeli kot del mene. Včasih imam celo občutek, da jim je sodelovanje z menoj tudi nekakšen izziv. Zagotovo pa lahko vsem povedo, da funkcioniram enako kot vsi ostali, 'običajni' ljudje," pravi Valentina. "Letos je zame zdravstveno posebej težko leto, zato so mi pri izvedbi oratorija veliko pomagali ter del oratorija tudi prilagodili zame. Zares sem jim hvaležna za to pomoč in sem ponosna nanje." Verjame, da so te situacije skupino le še trdneje povezale med seboj.