Kriza udarila nepremičninskega mogotca Igorja Laha

Medtem ko v nepremičninski družbi Ceeref, ki uradno domuje v Luksemburgu, zanikajo, da načrtovani nepremičninski projekti stojijo zaradi pomanjkanja virov financiranja, dostopni podatki kažejo drugačno sliko, v Dnevniku pišeta Matjaž Polanič in Primož Cirman.

Lahovi projekti stojijo Za deset milijonov evrov vreden projekt Pot na Tojnice pri Vrhniki, kjer bi se morala na 41 tisoč kvadratnih metrov velikem zemljišču že leta 2010 začeti gradnja večjega poslovno-industrijskega središča, Lah išče vlagatelja, ki bi kupil del zemljišč ali sofinanciral projekt.

Na prodaj naj bi bila tudi zemljišča v Grosupljem, na hrvaškem otoku Hvar, kjer je Ceeref na 156 tisoč kvadratnih metrih načrtoval gradnjo naselja luksuznih vil, in Karigadorju pri Novigradu.

Laha kriminalisti pridržali zaradi suma izčrpavanja Lika Vrhnika Tudi projekt 70 vrstnih hiš (sprva so jih načrtovali 100) na Drenovem Griču pri Vrhniki je zaradi negativnega mnenja agencije za okolje trenutno na čakanju. Gradnja 25 milijonov evrov vrednega projekta Beli križ nad Piranom bi se morala po prvotnih načrtih začeti že leta 2010, a se verjetno sploh ne bo.

Ceeref je namreč hčerinsko družbo, zadolženo za ta projekt, že odpisal. Že dve leti zamuja tudi gradnja 239 stanovanj v Zaborštu pri Domžalah, na hladnem so očitno tudi širitveni načrti v Srbijo.

Spet druga zgodba je Partnerstvo Šmartinka. Lah, ki so ga kriminalisti pred kratkim pridržali zaradi suma izčrpavanja Lika Vrhnika, v projektu sodeluje z 38 tisoč kvadratnih metrov velikim zemljiščem, a je projekt obstal zaradi finančnih težav preostalih partnerjev.

Prvotni načrti prilagojeni razmeram na trgu "Vsi projekti, ki so v razvojni fazi, potekajo v skladu s poslovno politiko, glede projektov, ki bi bili lahko predmet prodaje in njihove cene, se dogovarjamo individualno," pravijo v Ceerefu, a hkrati potrjujejo, da "trenutno pri nobenem od razvojnih projektov ne poteka gradnja".

"Drži, da so bili prvotni načrti drugačni, a so bili ti, upoštevajoč zaostrene razmere na nepremičninskem trgu, preoblikovani, temu pa je bila prilagojena tudi poslovna politika podjetja," so dodali.

Prek Luksemburga že leta 2009 obvladoval sto milijonov evrov premoženja Veliko premoženja, "ujetega" v nepremičninah in delnicah, obvladuje še eno Lahovo podjetje iz Luksemburga – Aluber, ki naj bi bilo tudi največji lastnik Ceerefa. Dnevnikovi dokumenti razkrivajo, da je imel Aluber že leta 2009, ko je bila kriza v Sloveniji na vrhuncu, za okrog sto milijonov evrov premoženja.

To je v Luksemburg prišlo iz Slovenije, natančneje iz družbe MNP2 (nekdanji pid KS2 Naložbe), do katere je Lah prišel prek številnih nepreglednih pripojitev, zmanjšanj osnovnega kapitala, združitev delnic in zaprtih dokapitalizacij.

"Družba Aluber ni javna družba, tako informacij o njenem poslovanju ne želimo komentirati," so na vprašanje o izvoru Aluberjevih prihodkov odgovorili v Ceerefu.