Torek, 7. 3. 2023, 8.48
1 leto, 1 mesec
Planet 18
Ekološka bomba? #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,00
Danes v informativni oddaji Planet 18 ne zamudite: kakšne podražitve nas čakajo in kako se bodo razlikovale po občinah? Vrhniški Kemis je dobil gradbeno dovoljenje – občina je proti. Ta teden se je začela preventivna akcija za večjo uporabo varnostnih pasov v vozilih – kje vse bodo nadzori? Ob 18. uri na Planetu.
V Sloveniji vodovarstveno območje pokriva petino celotne površine, predvsem okoli Ljubljane in Maribora, kjer stoji mnogo pomembnih industrijskih podjetij. Gradnja takšnih podjetij je na vodovarstvenih območjih sicer z zakonom o vodah od leta 2002 prepovedana. A kljub temu na vodovarstvenih območjih najdemo več kot 60 obratov, ki pri svoji proizvodnji vključujejo nevarne snovi. Zakonodaja pa prepoveduje tudi posodabljanje obratov, kar lahko za vodo predstavlja še večjo nevarnost.
Maj 2017 – požar v Kemisu. S tem pa gorenje goriva, odpadnih olj, zdravil in mnogih drugih nevarnih snovi. Maja pet let kasneje pa najhujša industrijska nesreča v zgodovini Slovenije v Kočevju. Posledice obeh pa: potencialno onesnaženje pitne vode. Ta je pri nas celo ustavna pravica. Dobrih 17 odstotkov površine Slovenije zato spada med vodovarstvena območja.
Barbara Čenčur Curk, Globalno partnerstvo za vode: "Ljubljana ima pač to smolo ali srečo – smolo zaradi posega v prostor, saj je večina Ljubljane na vodovarstvenem območju, in srečo, da imamo tako dober vodonosnik za kakovostno podzemno vodo, kjer pijemo vodo neposredno iz vodnjakov, brez kakršnekoli obdelave. To je v bistvu skoraj edinstven primer, tako da smo lahko na to ponosni."
Da na vodovarstvenih območjih že stojijo industrijski obrati z nevarnimi snovmi, so se – kot kaže – zavedali že ob snovanju zakona. Brez premika, nekatere prakse, kot so obrati na vodovarstvenih območjih, zgrajeni po letu 2002, pa kažejo, da očitno tudi brez zadostnega nadzora. Nekatera tveganja za vodo bi sicer lahko odpravili s posodobitvijo obratov, a je to na vodovarstvenih območjih prepovedano. Antonija Božič Cerar, služba za okolje, podnebje in energijo GZS: " Podjetja bodo morala zdaj v bistvu opravit ta zeleni prehod, pridobiti nova dovoljenja, se posodobiti, ker bo vse povezano z manjšimi emisijami in omejevanjem emisij. Skrbeti bi nas moralo, če se podjetja ne bodo zmogla posodabljati."
