Petek, 7. 4. 2023, 13.46
1 leto, 7 mesecev
Hrvaška ni samo morje: ruralni turizem na hrvaškem
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,00
V četrtek, 6. aprila 2023, se je v kavarni hotela Slon v Ljubljani odvijal poslovni brunch Hrvaške turistične skupnosti v Sloveniji. V prijetni družbi so gostje prisluhnili predstavnikom in strokovnjakom s področja turizma, ki so iz prve roke predstavili kaj letos ponuja bogat turistični sektor na Hrvaškem.
Cilj srečanja je bil predstaviti rezultate hrvaškega turizma v prvem kvartalu, vpogled v novosti, načrte in številne zanimive dogodke, ki nas čakajo v naslednjih mesecih na področju ruralnega turizma.
HRVAŠKI TURIZEM V 2022
Po podatkih sistema eVisitor, ki zajema turistični promet realiziran v komercialnih in nekomercialnih objektih ter navtičnih čarterjih (sistem eCrew), je bilo na Hrvaškem v letu 2022 realiziranih 18,9 milijona prihodov in 104,8 milijona prenočitev, kar v primerjavi z letom 2021 predstavlja velik skok in že skoraj dosega ravni, ustvarjene v pred covidnem letu 2019. Največ nočitev so ustvarili gosti iz Nemčije, sledili so Slovenci in Avstrijci.
Po podatkih Hrvaške narodne banke (HNB) je v letu 2022 prihodek od tujih turistov znašal 13,1 milijard evrov, z domačimi turisti pa 15 milijard evrov.
Bruno Bonifačić, direktor Predstavništva Hrvaške turistične skupnosti v Sloveniji
PRVI KVARTAL 2023 KAŽE NA OBETAVNO TURISTIČNO LETO
Po prvih podatkih iz sistema eVisitor je bilo v prvem kvartalu leta 2023, na Hrvaškem ustvarjenih več kot 1 milijon prihodov in 2,7 milijona nočitev, kar predstavlja 1 % rast prihodkov in 11 % rast nočitev v primerjavi z letom 2019. Če podrobneje pogledamo na turistično gibanje Slovencev na Hrvaškem v prvem delu leta 2023 ugotovimo, da so Slovenci z 23 % več prihodov in 26 % več nočitev kot v letu 2019 prvi med vsemi tujimi turisti.
Kot drugod po svetu, so tudi na Hrvaškem cene turističnih destinacij odraz trenutne gospodarske situacije, inflacije ter so seveda odvisne od razmerja me povpraševanjem in ponudbo. Višje cene so prav tako povezane z večjimi investicijami in novimi produkti, ki jih ponudniki ustvarjajo za bolj udobno, bolj doživeto in nepozabno doživetje obiskovalcev na Hrvaškem. Predstavniki HTS zagotavljajo, da se Hrvaška ni strateško odličila za dvig cen.
PRVI VAL TURISTOV ŽE ZA VELIKO NOČ
V času velikonočnih praznikov Hrvaška turistična skupnost pričakuje prvi večji val domačih in tujih turistov. V ta namen so izvedli anketo med županijskimi in regionalnimi turističnimi skupnostmi. Po pridobljenih podatkih turistični sektor ocenjuje, da bo med prazničnim podaljšanim vikendom Hrvaško obiskalo približno 160.000 turistov. Pričakujejo, da bodo v obdobju med 7. in 10. aprilom 2023 zabeležili okoli 550.000 turističnih nočitev.
RURALNI TURIZEM NA HRVAŠKEM KOT NOV POGLED NA SODOBNI TURIZEM
Glavna gostja poslovnega srečanja v Ljubljani je bila ustanoviteljica in predsednica hrvaškega združenja za ruralni turizem »Klub članova selo« ga. Dijana Katica. Ob tej priložnosti je poudarila, da so se razmere na področju ruralnega turizma na Hrvaškem v zadnjih petih letih močno spremenile in imajo vsi deli Hrvaške zavidljivo raven in visokokakovostno ponudbo kmečkega turizma; od namestitev, do konob, kmečkih gospodinjstev s avtohtonimi proizvodi, interpretacijskimi centri, ponudbo aktivnega turizma, odličnih vinskih kleti, a tudi vse več malih craft pivovarn in destilarn. Na razvoj ruralnega turizma je vlivala tudi svetovna pandemija. Pretekla leta v Slavoniji, Baranji in Sremu je bila visoka sezona le spomladi in jeseni. Zdaj je težko najti sobo tudi poleti, vedno več namestitev je pa polno zasedenih tudi pozimi.
Dijana Katica, predsednica Hrvaškega združenja za ruralni urizem Klub članova selo
Združenje ruralnega turizma Hrvaške že deset let podeljuje tudi nagrade »Sončnica hrvaškega ruralnega turizma«, v okvirju katere so podelili več kot 120 priznanj. Ne gre le za gospodinjstva, ampak tudi za inovativne projekte, zaščitene tržne znamke, gastronomske dosežke, aktivne vsebine na podeželju, vinski in obrtniški turizem.
Raste tudi ruralna turistična infrastruktura. Ustanovljeni so bili številni multimedijski centri, ki so manjša in ne toliko turistično obiskana območja oživeli, jim dali potrebno vsebino in tako začeli privabljati turiste. Zanimivi postjajo naravni parki kot sta Kopački rit in Papuk ter mnogi drugi, ki aktivno sodelujejo v turistični ponudbi naravnih doživetij in podeželja. Tako so nekdaj manj zanimivi turistični ponudniki naredili izjemno velik korak naprej za hrvaški turizem in dvignili ponudbo celotnega hrvaškega turizma na zavidljivo visoko raven.
Ob multimedijskih centrih se v ruralnih delih pišejo tudi uspešne »craft« zgodbe. Vedno več je malih pivovarn in destilarn, praktično je ni občine, ki ne bi imela te ponudbe. Pandemija je bila še posebej naklonjena razvoju kmečkih turizmov, ki so dvignili kakovost in končno začeli razmišljati o namestitvah na svojih posestvih.
Po začetnem šoku ob pojavu pandemije je večina turističnih ponudnikov začela razmišljati kaj narediti. Nekateri so začeli razvijati namestitve, saj so ljudje množično iskali oddih stran od urbanih območij, drugi so poiskali opcije, ki so jih lahko hitro in kakovostno vplejali v ponudbo brez večjih finančnih investicij. Tisto, kar Hrvaški manjka na podeželju in kar imajo sosednje države bolje zastavljeno, so namestitvene in kongresne kapacitete. Imamo nekaj odličnih hotelov, ki so dober primer, kako je potrebno delati na podeželju. Tukaj lahko izpostavimo izjemen Hotel Balatura v zaledju Crikvenice. Lastniki so najprej prenovili staro hišo, ki je postala hotel, nato pa tako rekoč celotno vas spremenili v hotelsko naselje. Ustvarili so sodobno etno zgodbo na katero smo zelo ponosni.
Tudi v pokrajinah Slavonija, Baranja in Srem je kakovost nastanitev poskočila na višjo raven. Kneževi vinogradi, ki so letošnji absolutni zmagovalec, saj so ne le vrhunska destinacija za vse ljubitelje vina, temveč tudi za gurmane. Tudi ob kleti Belje se je razvilo veliko malih vinarjev z odličnimi kletmi in tradicionalno ohranjenim degustacijskimi prostori.
Na poslovnem brunchu smo gostili dva izjemna turistična ponudnika
Vina Ipša
Družina Ipša je v letu 1998 obnovila stare oljčne nasade in leta 2001 so med prvimi začeli obirati oljke po sortah. Potrditev za svoje delo so dobili že leta 2005 z vključitvijo olj Frantoio in Istarska bjelica v svetovni vodnik ekstra deviških oljčnih olj Flos Olei. Uspehi so se vrstili in v letih 2011 in 2017 je bilo uvrščeno med 20 najboljših oljčnih olj na svetu. Leta 2017 so prejeli Sončnico hrvaškega turizma v kategoriji Hrvaški otoški proizvodi in proizvodi z oznako geografskega izvira.
Sirarna Magriž
Na posestvu Magriž iz Kornića na otoku Krku pridelujejo krški sir že od leta 1984, ko so imeli v reji le 9 ovac. Kmetija Magriž je dobila ime po zelo pogosti rastlinski vrsti na otoku Krku - smilju. Pri izdelavi uporabljajo številna aromatična zelišča kot sta rožmarinovo in orehov listje. Njihova posebnost pridelave sira je ta, da sir starajo v listju črnega oreha, ki v fazi zorenja oddaja izjemno aromo. Posamezen kolut sira ločijo od listja tik preden ga zapakirajo za na prodajne police. Tako ohrani edinstveno aromo. Večina sirov je zaščitenih s patentom. Leta 2009 je sir Črni bodul na sejmu sirov v Bjelovarju in Grubišnem polju prejel nagrado »Sejemski šampion«. Na Eko-etno sejmu je njihov Krški sir prejel nagrado »Najboljši med najboljšimi«. Danes imajo več kot 50 nagrad na številnih prireditvah po vsej državi, med drugim pa so tudi letošnji dobitniki Sončnice hrvaškega turizma v kategoriji Turistična kmečka gospodarstva.
DOGODKI, KI SLEDIJO
Od 11. aprila do 10. maja 2023 bo na Krakovskem nasipu v Ljubljani potekala fotografska razstava Hrvaška - dežela, kjer jadra pripovedujejo zgodbe. Izjemna razstava o morju, otokih, ladjedelništvu, ljudeh in ladjah, ki je povezala vse kraje na jadranski obali v barvito zgodbo o pomorski kulturi in dediščini hrvaških bark.
Vljudno vabljeni tudi na naslednji brunch HTS v juniju, ki bo potekal na temo luksuznega turizma.
