Ob 200. rojstnem dnevu ljubljanskega botaničnega vrta

V nedeljo, 11. julija, točno na dan visoke in okrogle obletnice botaničnega vrta, bo Zavod za turizem Ljubljana prebivalce in obiskovalce slovenske prestolnice povabil na brezplačen ogled botaničnega vrta z ladjico ali razglednim nadstropnim avtobusom. Turistična ladjica bo odpeljala ob 10.30, 15.00 in 18.00 z novega pristana pri Mesarskem mostu blizu tržnice, turistični avtobus, ki bo poleg botaničnega vrta obiskal še nekatere ljubljanske znamenitosti, bo odpeljal ob 10. uri z avtobusnega postajališča na Dalmatinovi ulici (pred Metalko). Vsak od teh ogledov bo trajal tri ure, po botaničnem vrtu pa bodo obiskovalce popeljali s strokovno razlago.

Predstavili novo knjigo Ob svojem častitljivem rojstnem dnevu bo botanični vrt bogatejši tudi za monografijo Botanični vrt Univerze v Ljubljani. Avtor knjige in vodja botaničnega vrta dr. Jože Bavcon je na 232 straneh v slovenščini in angleščini predstavil njegovo zgodovino in okoli 700 izbranih vrst rastlin v njem v vseh letnih časih. "Predstavljenih rastlinskih vrst je premalo, a vse ne gre v eno knjigo," je ob predstavitvi pojasnil Bavcon. Knjiga je za lažje prepoznavanje opisanih rastlin podkrepljena s 300 fotografijami.

"V tej knjigi sta pravzaprav združeni dve knjigi; v prvem delu imajo glavno vlogo rastline, v drugem pa ljudje, ki so vrt ustvarili in zanj skrbeli 200 let," je ob predstavitvi povedala Savina Dreu, vodja projekta pri založbi Kmečki glas. Pojasnila je še, da je zamisel o tej monografiji nastala že pred desetimi leti, ko so predstavljali prvo knjigo o botaničnem vrtu.

Ladjice po Ljubljanici bodo del javnega prevoza Projekt je delno financirala Mestna občina Ljubljana, župan Zoran Janković pa je ob predstavitvi povedal, da je Ljubljana ponosna na svoj botanični vrt. "To sodelovanje, ko stopita skupaj stroka in lokalna skupnost, je lahko pot tudi za druge," je povedal.

O morebitni novi oziroma dodatni lokaciji botaničnega vrta je župan povedal: "Mesto bo podprlo odločitve, ki jih dopušča stroka." Med vrsticami je namignil, da bodo v prihodnosti ladjice ob Ljubljanici urejene tudi kot javni prevoz.

V čast in ponos prestolnici Ljubljanski botanični vrt je poleg Narodne in univerzitetne knjižnice najstarejša kulturna, znanstvena in izobraževalna ustanova z neprekinjenim delovanjem v Sloveniji, velja pa tudi za najstarejši botanični vrt v jugovzhodnem delu Evrope. Kot vrt domovinske flore ga je v času Ilirskih provinc, natančneje 11. julija 1810, ustanovil slovenski duhovnik in botanik Franc Hladnik, ki je takrat služboval kot prefekt ugledne gimnazije Ecole Centrale ter učitelj naravoslovja in botanike.

Pri izvedbi njegove zamisli ga je podprl prvi in glavni guverner Ilirskih provinc maršal Auguste de Marmont, ki je posadil lipo; danes se ta ponaša z imenom Marmontova lipa in s svojo razkošno senco zaznamuje najstarejši del ljubljanskega botaničnega vrta.

Zadnjih devet desetletij del ljubljanske univerze Od leta 1920 je ljubljanski botanični vrt del leto prej ustanovljene Univerze v Ljubljani, še danes pa ga upravlja oddelek za biologijo biotehniške fakultete. Leta 1991 so ga razglasili za spomenik oblikovane narave, predlanskim pa še za spomenik državnega pomena. Na dveh hektarjih površine na začetku Ižanske ceste, med Grubarjevim kanalom in dolenjsko železniško progo, nedaleč od Dolenjske ceste, je zbranih 4500 rastlinskih vrst, podvrst in oblik; več kot 1500 jih je domačih, med njimi pa so tudi endemiti in ogrožene vrste. Ljubljanski botanični vrt je tudi pomembno vpet v učni proces biotehniške fakultete, kar njegov pomen le še krepi.

Priložnostni kovanec Botanični vrt proslavlja svojo obletnico še z drugimi spremljajočimi dogodki. Tako je maja Republika Slovenija izdala milijon spominskih kovancev za dva evra, na katerih je upodobljen cvet edinega slovenskega rodovnega endemita rebričevolistne hladnikije ali hladnikovke, ki je ime dobila prav po ustanovitelju in prvem direktorju ljubljanskega botaničnega vrta.