Petek, 27. 1. 2023, 17.36
9 mesecev
3. Konferenca Življenje z rakom po raku
"Prej ko je bolezen odkrita, manj naporno je zdravljenje"
Rak je po besedah strokovnjakov na konferenci Življenje z rakom po raku, ki so jo že tretjič organizirali Mednarodni forum znanstveno raziskovalnih farmacevtskih družb, Slovensko združenje organizacij bolnikov z rakom ONKO NET in Zdravniška zbornica Slovenije, po dolgoletnih prizadevanjih postal ključna javnozdravstvena prednostna naloga in prednostna naloga zdravstvene politike.
Na Konferenci Življenje z rakom po raku so spregovorili o treh novih presejalnih programih za zgodnje odkrivanje raka: za raka prostate, želodca in pljuč.
Slovenija je v zadnjih dveh ali več desetletjih dosegla veliko na področju presejalnih programov, primarne preventive, predvsem na področju zdravljenja raka, dostopnosti do diagnostike in pri uvajanju inovativnih metod. Čas je za nove presejalne programe. Evropska komisija je objavila nova priporočila, in sicer za presejalne programe za zgodnje odkrivanje raka prostate, želodca in pljuč.
Evropski načrt boja proti raku v praksi
Evropski načrt za premagovanje raka je okvir, ki vsem članicam nalaga vrsto ukrepov, s katerimi bodo poskušali izboljšati obravnavo raka in njegovo odkrivanje. "V evropskem načrtu boja proti raku je veliko pobud, s katerimi želimo zmanjšati pojavnost raka, izboljšati ozaveščenost, zdravljenje in izboljšati kakovost življenja bolnikov z rakom in po zdravljenih rakih, eno od ključnih področij tega projekta je trajnostno preprečevanje raka. Štirideset odstotkov raka lahko namreč preprečimo, zato moramo govoriti o tveganjih za pojav raka in zgodnjem odkrivanju, kamor spadajo presejalni programi," je uvodoma povedala Tjaša Burnik, podpredsednica uprave Foruma.
Pomemben deležnik in sogovornik pri zagotavljanju sodobne onkološke obravnave bolnikov je Slovensko združenje organizacij bolnikov z rakom ONKO NET, ki je tudi zagovornik bolnikov in pomemben glas širše javnosti o pomenu zgodnjega ozaveščanja o tej bolezni.
"Dobro se moramo posvetiti preventivi, saj prej, ko je bolezen odkrita, manj naporno je zdravljenje, lažje je ozdravljiva, prej se bolniki vrnejo v običajno življenje, zdravljenje je uspešnejše, tudi preživetja so boljša. K preventivi največ pripomorejo aktualni presejalni programi Dora, Zora in Svit – za raka dojk, materničnega vratu in debelega črevesja ter danke," je povedala Kristina Modic, izvršna direktorica Slovenskega združenja organizacij bolnikov z rakom ONKO NET.
Nova priporočila za uvajanje novih presejalnih programov
Doc. dr. Tit Albreht, dr. med., iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje
V svetu so aktualne novice o novih presejalnih programih, ki bodo dodatno okrepili preventivo, zdaj pa pripravljajo priporočila o uvajanju teh programov. Nove sklepe in priporočila o uvajanju novih presejalnih programov je predstavil doc. dr. Tit Albreht, dr. med., z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
Dosedanja priporočila so bila sprejeta leta 2003 in Slovenija je pri nekaterih presejanjih ta priporočila celo prehitevala, predvsem pri raku materničnega vratu. Po novem se priporoča, da bi se starostni razpon vabljenih žensk na program Dora za raka dojk povečal na med 45 in 74 let, za raka materničnega vratu pa priporočajo preglede v najmanj petletnih intervalih, medtem ko naj bi program Svit začeli izvajati v dveh fazah.
"Vstopamo med zelo dolgožive družbe, mnogo starostnikov živi kakovostno starost in bila bi velika škoda, če bi jim življenje zagrenila prepozno odkrita bolezen. Presejalni programi so zahteven projekt, saj zahtevajo zapleteno organizacijo, ki je ponekod ne znajo podpreti. Primeri dobre prakse in njihovi rezultati so lahko dobra spodbuda za tiste, ki potrebujejo malce navdiha za njihovo uvedbo," je povedal doc. dr. Albreht in dodal, da za oba programa – za presejanje raka prostate in pljuč – obstajajo tehtni argumenti in znanstveni dokazi.
Rak želodca ni več tako zelo pogost rak kot nekoč, še vedno pa obstaja frustracija, ker so pacienti, pri katerih je ugotovljen ta rak, odkriti pozno in je njihovo preživetje preslabo za današnjo raven vedenja. Presejanje bi zajemalo testiranje na prisotnost bakterije helicobacter pylori.
Pri presejalnem programu za raka pljuč je navedel predlagan ukrep, in sicer naj bi osebe, ki bi vstopile v presejalne programe, tudi prenehale kaditi, kar bi bilo za nekatere lahko pretežka ovira. Vseeno je doc. dr. Albreht prepričan, da je splošno ozračje naklonjeno uvedbi vsaj prvih dveh omenjenih presejalnih programov.
Najpogostejši rak med moškimi
Rak prostate je najpogostejši rak pri moških v Evropi in tudi pri nas.
Rak prostate je najpogostejši rak moških v Sloveniji. Vsako leto imamo 1.600 novih primerov, tako da danes živi več kot 16 tisoč moških z rakom prostate. Večina zboli po 60. letu. Vsako leto umre več kot 400 moških z rakom prostate. To je velika zdravstvena težava tudi na evropski ravni, kjer vsako leto prepoznajo skoraj 70 tisoč smrti s tem rakom.
Kot je povedal specialist urolog dr. Miha Pukl, dr. med., iz Splošne bolnišnice Celje, je rak prostate poseben, ker se pojavlja velika razlika med incidenco in umrljivostjo, kar pomeni, da vsak oboleli za rakom ne bo tudi umrl in v večini primerov bolezen napreduje počasi.
"Zato moramo pred zdravljenjem vedno oceniti življenjsko dobo moškega. Odkrivamo ga na podlagi testa PSA, ta je v krvi povišan ne samo v primeru raka, ampak tudi pri benigno povečanih prostatah in pri okužbah. Zato je odkrivanje nekoliko oteženo. Zdaj presejanje poteka neorganizirano, pogosto se ne sledi smernicam, zato se testira zunaj priporočenih let, kar nima učinka na umrljivost. Organizirano presejanje pa ima učinek na umrljivost. Dozdajšnji način testiranja povzroča pretirano diagnostiko, je pa tudi drago, saj je to povezano s pretiranimi biopsijami. Novi presejalni programi bodo upoštevali najnovejše urološke smernice in nove ugotovitve," je povedal dr. Pukl.
Poudaril je, da raki prostate nizkega gradusa nimajo molekularnih značilnosti, da bi tvorili oddaljene zasevke, česar številni moški ne vedo in jim povzroča zelo velik stres, zato je pomembno dobro informiranje že pred začetkom presejalnih programov. V Evropi potekajo pobude, da bi se rak prostate zelo nizkega gradusa preimenoval, kar bi lahko rešilo določene dileme in zmanjšalo stiske obolelih moških.
Na spletu so na voljo tudi brezplačni kalkulatorji, ki razvrstijo moške v različne skupine tveganj za rak prostate. Kot varovalna živila pri raku prostate je dr. Pukl navedel kavo v večjih količinah in paradižnik.. Skrbeti moramo za spalno higieno, zdrav življenjski slog in primerno telesno težo.
"Pregledujte se in bolje boste živeli"
Veliko vlogo pri ozaveščanju in spodbujanju moških, da se redno pregledujejo, ima tudi društvo OnkoMan, ki si želi doseči, da bi se moški zgledovali po ženskah, ki se veliko bolje odzivajo na presejalne programe. "Značilnega moškega najlažje opiše beseda rak. Trden oklep in mehka notranjost. Prav tak je tudi naš značaj. Zunanji dejavniki nam nič ne morejo, dokler so v naši bližini družina in prijatelji. Ko pa ostanemo sami, se zavemo svojega strahu, svojih zmot in mehkobe. Pregledi so preprosti, pregledujte se in bolje boste živeli," je moške pozval predsednik društva OnkoMan Matej Pečovnik.
