Ponedeljek, 5. 6. 2023, 10.08
10 mesecev, 2 tedna
Kako do najboljšega mogočega zdravstvenega varstva?
Zdravje je naša največja vrednota. Ko se pojavijo zdravstvene težave, nam na pomoč priskočita medicina in zdravstveni sistem. In tudi zdravstveni sistem mora biti odporen in vzdržljiv, da lahko premaga vse izzive. Mogoče to vrednoto po končani pandemiji koronavirusa še bolj cenimo. Prav pandemija nas je namreč opomnila, kako izjemno pomemben je odziven in prožen zdravstveni sistem, ki mora biti kakovosten in osredotočen na posameznika.
Član uprave Domen Groznik je poudaril, da je treba zdravstvo prilagajati že zdaj, in sicer z integracijo najsodobnejših tehnologij in sodelovalnih modelov oskrbe.
Po njegovih ocenah bi tako zagotovili, da bo zdravstveni sistem odporen, prilagodljiv in trajnosten. "Spoprijemamo se z višanjem stroškov zdravstvenega varstva, starajočim se prebivalstvom, naraščajočim bremenom kroničnih bolezni. Znotraj teh izzivov se skriva priložnost za preobrazbo in inovacije ter za preoblikovanje temeljev zdravstvenega varstva," je uvodoma povedal Domen Groznik in dodal, da ne smemo pozabiti na etične in družbene posledice naglega razvoja. Zagotoviti moramo, da bodo koristi zdravstva, odpornega proti izzivom prihodnosti, dostopne vsem, je še dejal Groznik. Tako bomo premostili neenakosti v zdravstvu. Skupna odgovornost vseh nas je spodbujati okolje, ki bo koristilo izmenjavi inovacij in znanja.
Kako zgraditi trajnostno zdravstvo?
Gradnja odpornejših zdravstvenih sistemov zahteva obsežna vlaganja v razvoj inovativnih rešitev. Kako z mislijo na vse komponente zdravstvenega sistema graditi zdrave in močne temelje za trajnostno zdravstvo?
Bogi Eliasen: Pomembno je, da prave stvari počnemo na pravi način.
Zdravstveni direktor na kopenhagenskem inštitutu za študije prihodnosti Bogi Eliasen je bil pobudnik prvega projekta populacijskega genoma za sekvenciranje genomov celotne populacije Ferskih otokov. Prihodnost vidi v genomiki, podatkih, digitalnih funkcijah, kar temelji na celostni viziji oblikovanja prihodnje personalizirane zdravstvene paradigme. Kako izboljšati zdravje, se sprašuje Bogi Eliasen. Pred 150 leti je povprečna življenjska doba znašala 30 let, zdaj pa se že približujemo starosti 80 let. "Pomembno je, da prave stvari počnemo na pravi način. Ni odgovorov, so samo izbire. Živeti, pomeni, da imamo v lasti svojo prihodnost, ki naj postane naša sedanjost," je Eliasen povzel poljskega misleca Stanislawa Lema. Tudi na področju zdravstvenih sistemov delamo s prihodnostjo, in sicer tako, da poskušamo ugotoviti, kaj lahko prilagodimo, kaj pa moramo sprejeti. Vprašal se je, kakšna je sploh vloga zdravja. To naj bi bil temeljni steber vsake družbe. Ugotavlja, da je približno 30 odstotkov vsega ekonomskega bremena, ki ga predstavljajo razne bolezni, mogoče preprečiti s preventivo ali dovolj zgodnjimi intervencijami. Opozoril je tudi, da pri številnih zadevah ne ukrepamo, čeprav vemo, da bi lahko, in da se s podobnimi zadevami ukvarja vsaka država posebej, čeprav se podobne težave pojavljajo povsod približno enako.
Glavne vrednote, na katerih temelji nordijski zdravstveni sistem
Spomnil nas je na stare oglase (npr. za cigarete) iz 50. let, ko se včasih vprašamo, v kakšnem prepričanju smo živeli, in nam naročil, naj razmislimo, kaj danes počnemo takega, kar se bo čez 50 let našim vnukom zdelo nepredstavljivo. Znanje in izkušnje se po njegovem nanašajo na preteklost, odločitve pa vplivajo na prihodnost. Pomembno je, da začnemo razmišljati bolj fleksibilno: "Vprašajmo se, zakaj smo ob višanju življenjske dobe sprejeli veliko zdravstveno breme starosti. Na dodatnih deset let življenja nas je doletelo pet let bolezni. Kaj če bi enako ravnali na področju prometa? Povečali smo količino prometa, pa smo sprejeli tudi to, da bi naraslo število nezgod? Ne, tega nismo sprejeli," nas je poskušal prebuditi danski znanstvenik. S tem ni želel poudariti, da ne smemo pomagati ljudem, ki zbolijo. Ravno nasprotno, pomagati jim moramo še prej. Na zdravje moramo gledati kot na investicijo. Glavno vprašanje zanj ni, ali si bomo lahko privoščili zdravstvene stroške, ampak ali si bomo lahko privoščili, da ne bi vlagali v zdravje ljudi, kolikor dolgo bi bilo treba.
Trajnostni zdravstveni model bi moral znati povezovati personalizirano zdravstveno varstvo in javni zdravstveni sistem, saj imamo vsa orodja za to. Predstavil je tudi nordijski zdravstveni sistem in glavne vrednote, na katerih temelji. Te so kreativnost in inovacije, zaupanje, odprtost, osebna odgovornost in solidarnost ter znanje, kako ljudje sploh lahko uporabljajo podatke.
Težave zaradi staranja prebivalstva
Ricardo Baptista Leite: "Pacient mora biti povsod – v procesu odločanja, pogajanj, celo v tem, kakšen izid si želi in kaj ta zdravstveni izid zanj pomeni."
Zdravstveni sistemi se soočajo z mnogimi izzivi – naraščajoči stroški, nove bolezni in globalne zdravstvene krize in izgradnja inovativnega in trajnostnega sistema zdravstvenega varstva. Ponudniki zdravstvenih storitev morajo upoštevati etične vidike opravljanja teh storitev.
Glavne izzive na poti pravičnosti in enakopravnosti nam je predstavil Ricardo Baptista Leite, dr. med., glavni izvršni direktor The International Digital Health and Artificial Intelligence Research Collaborative v Ženevi. Na Portugalskem so po revoluciji leta 1974 ustanovili zdravstveni sistem, ki je želel postati univerzalna zdravstvena platforma po vzoru britanskega zdravstvenega sistema NHS. "Življenjska doba se je z uvedbo sistema povečevala, zdravje se je izboljševalo, tako da bi rekel, da so to pozitivni učinki. Prihodnost pa je prinesla številne izzive, na primer staranje prebivalstva," je povedal Ricardo Leite in opozoril, da se bo s posledicami staranja populacije kmalu srečala tudi Slovenija.
Portugalska se bo zaradi staranja prebivalstva morala soočiti z dejstvom, da bo v skupini držav OECD tretja po pojavnosti demence. Sloveniji kaže bolje, vendar tudi pri nas opažamo porast števila obolelih. Za konec nas je presenetil z izjavo, da se ne strinja s postavitvijo pacienta v središče zdravstvenega sistema. "Pacient mora biti povsod – v procesu odločanja, pogajanj, celo v tem, kakšen izid si želi in kaj ta zdravstveni izid zanj pomeni," je pojasnil in dodal, da smo tu zaradi pacienta – vse mora biti usmerjeno vanj. Za konec je dodal še eno modrost: manj kot bo ljudi, ki bodo koristili bolnišnične storitve, več denarja bo ostalo za ljudi, ki bodo zdravljenje res potrebovali, na žalost pa beležimo vedno več ljudi, ki potrebujejo različna zdravljenja.
Zdravstveni podatki: kako razvozlati sistemsko zmešnjavo?
Veliko podatkov že imamo, vprašanje pa je, koliko jih res uporabimo za odločanje o obravnavi posameznika. Le s podatki podprt zdravstveni sistem je pripravljen na prihodnost.
Eric Sutherland: Integriran digitalni zdravstveni ekosistem prinaša boljše rezultate.
Vodja digitalnega zdravstva pri OECD Eric Sutherland: "Povezovati moramo znati podatke, jih uporabiti tako, da se na določena vprašanja lahko odzovemo takoj. Potrebujemo konstantno sodelovanje med podatki, tehnologijo in analizami. Integriran digitalni zdravstveni ekosistem prinaša boljše rezultate, saj je tak sistem stroškovno učinkovit, odziven in prilagodljiv. Zdaj vsako področje razvijamo posebej in dobili smo nekakšno zmes nepovezanih tehnologij, podatkov, ki se ne zmorejo odzvati na naše potrebe. To dosežemo s predvidljivimi in prilagodljivimi procesi ter uporabo podatkov. Ključne ovire za inovacije tako niso tehnične, ampak izhajajo iz nezaupanja, odpora do sprememb in razdrobljenosti sistemov. Vse to lahko uspešno naslovimo s sodelovanjem, dobrim vodenjem in interoperabilnimi sistemi. Ne krivim nikogar, razvojni inženirji so naredili točno to, kar so jim naročili, politike in strukture spodbud so popolnoma razdrobljene. Vprašati se moramo, kakšne politične odločitve potrebujemo, da lahko razvijemo končni izdelek," je pojasnil Eric Sutherland.
Po njegovem mnenju so se druga gospodarska področja tega znala lotiti celostno – bančništvo, transport, izobraževalni sistemi, le pri zdravstvu nam to ne gre. "Slovensko e-zdravstvo je pravzaprav odlično urejeno. Če želim na primer v Kanadi dobiti informacije o svojem lastnem zdravju, moram odpreti 96 različnih portalov. To ni smiselno. Povezati jih moramo in osredotočiti okrog osebe."
Okrogla miza: pacient mora postati enakovreden partner v procesu zdravljenja
Na konferenci je potekala tudi okrogla miza z naslovom Slovenija kot del prožne, vzdržne in na prihodnost pripravljene Evropske unije. Tanja Španić, predsednica Združenja Europa Donna Slovenija in predsednica Evropske zveze za raka dojk – Europa Donna, je dejala, da bolnik vse prepogosto postane samo diagnoza, šifra in da je treba obravnavati osebo v celoti, ne le diagnoze: "K temu se premikamo, imamo tudi primere dobrih praks v Sloveniji. Zagotovo se največ spreminja pri redkih boleznih. Nekje moramo začeti in iti korak za korakom, s tem, kar trenutno imamo. Uporabniki smo vsi, danes jaz, jutri vi. Dokler ne zboliš, ne veš, kaj zdravstveni sistem je in kaj ponuja."
Dorijan Marušič: Moramo investirati v zdravje, stimulirati državljane in državljanke ter se prilagoditi njihovemu načinu razmišljanja o zdravju.
Prim. mag. Dorijan Marušič, mednarodni svetovalec na področju zdravstva, je dejal, da smo zdaj spoznali, da le ni tako velikega razkoraka med Slovenijo in mednarodnim prostorom: "Moramo začeti spreminjati besede, komunikacijo, investirati v zdravje, stimulirati državljane in državljanke ter se prilagoditi njihovemu načinu razmišljanja o zdravju. Slovenci smo najslabši v zadovoljstvu s svojim zdravjem, čeprav smo primerjalno in realno kar zdrava populacija. Pacient mora postati enakovreden partner v procesu zdravljenja, osredotočiti se moramo nanj in začeti meriti rezultate."
Vsak mora prevzeti svoj delež odgovornosti nase
Metka Zaletel: Dileme, s katerimi se srečujemo, so večinoma rešljive, vendar le ob sodelovanju vseh deležnikov in uporabnikov podatkov.
S tem se je strinjala tudi Metka Zaletel, predstojnica Zdravstveno-podatkovnega centra Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), ki je omenila, da je Slovenija trenutno v fazi novega zakona o digitalizaciji, zato težko napove, kakšna bo prihodnost.
"Podatkov je v Sloveniji ogromno; trenutno še obstajajo – enako kot v drugih državah – informacijske luknje, ko nekaterim potrebam po podatkih še ne moremo zadostiti, vendar so te luknje relativno majhne in jih v večini primerov lahko nadomestimo z ocenami na podlagi modelov drugih držav. Dileme, s katerimi se srečujemo vsakodnevno in se navezujejo na kakovost podatkov, razpoložljivost podatkov in metodološko primerljivost podatkov, so večinoma rešljive, vendar le ob sodelovanju vseh deležnikov in uporabnikov podatkov. Evropski prostor zdravstvenih podatkov (EHDS) teh dilem ne bo razrešil, ampak bo pripomogel k večji uporabi in izkoriščenju raziskovalne moči slovenskih podatkov," je še dejala.
Mircha Poldrugovac: Vsak od nas naj se vpraša, kaj lahko za izboljšanje stanja naredimo kot posamezniki znotraj svojega okolja."
Mircha Poldrugovac iz Centra za zdravstveno varstvo NIJZ je ob tem dodal, da velikokrat pričakujemo, da bo skupnost poskrbela za nas, a moramo spodbujati vsakega izmed nas, da prevzame tudi težo odgovornosti. Po njegovem je ključno, da se vsak od nas vpraša, kaj lahko za izboljšanje stanja naredimo kot posamezniki znotraj svojega okolja.
"Le tako bomo prepoznali, da sta medsebojno zaupanje in prevzem soodgovornosti za celoten sistem nujna za uspešno in učinkovito uvajanje sprememb v zdravstvenem sistemu."
Simon Rekanović: Zdravstvo je evolucija, proces sprememb, ki se dogajajo s pomočjo tehnologije, ki nam je na voljo.
Simon Rekanović, dr. med., je še dejal, da je zdravstvo evolucija, proces sprememb, ki se dogajajo s pomočjo tehnologije, ki nam je na voljo. Po njegovem bi se morali manj ukvarjati s tem, da smo znotraj procesa digitalizacije oziroma inoviranja, ampak se dejansko vprašati, kaj lahko naredimo – in to tudi narediti.
Strategija zdravstva zahteva partnerstvo, zaupanje in sodelovanje
Petra Došenović Bonča: Strategija zdravstva zahteva partnerstvo, zaupanje in konstruktivno sodelovanje.
"Iskali smo odgovore na vprašanja, kaj potrebujemo, da bi pripravili naš zdravstveni sistem na izzive prihodnosti. Pokazali smo, da je finančna vzdržnost zgolj osnovni pogoj in da je ključno zagotavljanje ustreznega obsega visokokompetentnih in zavzetih zaposlenih v zdravstvu ter v vseh podpornih in regulatornih organizacijah. Strategija zdravstva je po definiciji deležniška in kot taka zahteva partnerstvo, zaupanje in konstruktivno sodelovanje, saj brez tega ni mogoče zagotoviti fleksibilnega zdravstvenega sistema, ki se hitro odziva na potrebe bolnikov in zdravstvene izzive celotne družbe," je za zaključek povedala izr. prof. dr. Petra Došenović Bonča, predstojnica Katedre za ekonomijo na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani
