Sreda, 30. 5. 2018, 13.46
6 let, 6 mesecev
Se na desnem političnem polu že oblikuje neformalna koalicija?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
8,12
16
Prvak SDS Janez Janša, predsednik NSi Matej Tonin in prvak SLS Marko Zidanšek bodo nocoj v Ljubljani predstavili glavne poudarke volilnih programov svojih strank. Ob skupnem nastopu predsednikov strank se postavlja vprašanje, ali se pet dni pred volitvami tudi na desnem političnem polu oblikuje predvolilni politični blok.
Skupni nastop predsednikov SDS, NSi in SLS po besedah političnega analitika Mira Klineta zagotovo predstavlja tudi zametke neformalne koalicije. "To ni nič novega oziroma presenetljivega, saj so omenjene stranke naravne zaveznice. To je popolnoma logično," poudarja Kline.
Urednik spletnega portala Domovina.je Rok Čakš na drugi strani poudarja, da gre predvsem za skupen nastop oziroma skupno sporočilo programsko in nazorsko sorodnih strank, ki pa ne prejudicira bodoče koalicije. "Gre za to, da stranke sporočijo volivcem, da so v medsebojnih odnosih sposobne preseči nesoglasja in nastopiti skupaj tako pred volitvami kot tudi po njih, če bo volilni rezultat temu ustrezal," je prepričan Čakš.
Kline: SDS nujno potrebuje NSi
Na vprašanje, ali se NSi s skupnim nastopom s SDS odmika od možnega sodelovanja v sredinski ali levosredinski koaliciji, Kline odgovarja, da je to odvisno od tega, kdo je dal pobudo za nocojšnje srečanje. "Če je pobudo dala SDS, potem to kaže na to, da SDS nujno potrebuje NSi," pojasnjuje predavatelj na fakulteti za družbene vede.
Tudi če predsednik SDS Janez Janša v nedeljo osvoji 30 odstotkov glasov, po besedah Klineta za večino v parlamentu nujno potrebuje dve stranki, ki bi dobili vsaj 10,5 odstotka glasov: "Tudi če ti stranki dobita manj glasov, si Janši v primeru, da si zagotovi njuno podporo, poveča možnosti, da poišče na sredini poišče dodatnega koalicijskega partnerja, denimo LMŠ."
Analitika Miro Kline in Rok Čakš ocenjujeta, da sta se SDS in NSi v luči prihajajočih volitev in po umiku Ljudmile Novak z vrha NSi navzven nekoliko zbližali.
Kot poudarja Kline, sta SDS in NSi po odstopu Ljudmile Novak in prihodu Mateja Tonina na vrh NSi vsaj navzven pokazali zbližanje: "Na srečanju med Janšo in Toninom očitno ni bila v ospredju zgolj kava, ampak tudi kakšen globlji pogovor o prihodnosti in pogledih Slovenije."
"NSi v koalicijo ne bo skočila za vsako ceno"
Tako kot Kline tudi Čakš poudarja, da sta SDS in NSi na neki točki očitno spoznali, da jima medsebojne razprtije zlasti v obdobju pred volitvami samo škodijo: "Kako trajno je to izboljšanje, bo pokazal čas, nedvomno pa gre za dve stranki, ki danes delujeta in se odločata mnogo bolj samostojno in neodvisno druga od druge, kot sta to počeli pred petimi ali desetimi leti."
Današnji skupni nastop Janše in Tonina po Čakševem mnenju sicer ne zmanjšujejo možnosti, da krščanski demokrati ne bi postali koalicijski partner tudi v kakšni drugi vladi, če SDS ne bi uspelo zmagati na volitvah oziroma če Janši kot relativnemu zmagovalcu volitev ne bi uspelo sestaviti večinske koalicije.
Kot poudarja Miro Kline, Janševa SDS v tem trenutku nujno potrebuje podporo Toninove NSi.
"Gre za zmerno desnosredinsko stranko, ki je v zadnjih letih izvedla notranjo prenovo po zgledu sorodnih strank v Evropi, hkrati pa je stranka pripravljena za vlado, saj je rešitve razdelala na več kot 300 straneh programa. To mandatarju daje večjo predvidljivost in gotovost, kot če vstopa v partnerstvo z nekom, čigar programa ne pozna," razloge za pripravljenost sredine in levice na sodelovanje z NSi komentira Čakš.
Prav prej omenjena zaželenost in morebiten dober volilni rezultat po njegovih besedah dajeta NSi močno pogajalsko izhodišče pri vstopu v koalicijo: "Pričakujemo lahko, da ne bodo kar tako skočili že na vsako ponudbo, temveč bodo drago prodali svojo kožo oziroma ne bodo v vlado rinili za vsako ceno."
Čakš: SLS še ne gre odpisati, gre za terensko izjemno močno stranko
Vrnitev SLS v državni zbor je medtem še pod vprašajem. Čeprav javnomnenjske ankete stranki ne napovedujejo vrnitve v parlament, Čakš stranke na nedeljskih volitvah nikakor ne bi odpisal.
"Gre za terensko izjemno močno stranko, navsezadnje se je maja na zadnjem taboru ob 30. obletnici SLS zbralo več kot tri tisoč ljudi, kar v Sloveniji lahko uspe največ trem oziroma štirim strankam," poudarja analitik.
Če se volivci na podlagi javnomnenjskih anket ne bodo prestrašili, da bi njihov glas za SLS šel v prazno, in taktično glasovali za druge stranke, je SLS lahko po njegovih besedah pozitivno presenečenje nedeljskih volitev v smislu, da se po NSi kot druga stranka v zgodovini slovenske parlamentarne demokracije vrne v državni zbor.
Bi nepredvidljivi Jelinčič lahko vstopil v desno koalicijo?
Na vprašanje, ali bi desno koalicijo po volitvah lahko sestavljala tudi SNS Zmaga Jelinčiča, Kline odgovarja, da stranka glede na njeno ime in profil zagotovo sodi v desni politični blok. "Vendar pa žal ne vemo, ali je Jelinčič temu naklonjen, saj se glede tega še ni izjasnil. Ne nazadnje bi moral tudi Janša ali nekdo drug, ki bi sestavil takšno koalicijo, povedati, ali je SNS zanje sprejemljiva."
Politični analitik Rok Čakš meni, da je povolilna koalicija med SDS, NSi in SNS malo verjetna.
Podobno kot Kline tudi Čakš poudarja, da je Jelinčič nepredvidljiv politik. "Ko je SNS v preteklosti v parlamentu predstavljala jeziček na tehtnici ob vprašanju, ali bo Slovenija dobila desno- ali levosredinsko vlado, je Jelinčič s stranko podprl levi blok. Njegova pozitivna stališča do nekdanjega režima in Tita so hkrati nekompatibilna s stališči potencialnih koalicijskih partnerjev z desne sredine," pojasnjuje Čakš.
Dodaja, da so omenjene razlike, ko gre za sestavljanje vladajoče koalicije in iskanje potrebnih glasov zanjo, sicer premostljive. "SNS zagotovo ima svojo ceno, za katero bi nekatera stališča začasno potisnila v ozadje in s tem vstopila v vlado katerekoli barve. Kljub vsemu je koalicija SDS, NSi in SNS malo verjetna, tudi če se bo SNS dejansko vrnila v parlament," meni Čakš.
16